Kjani IbraimDecember 11, 2017
ANGJUSEV-24vakti-1.png

5min131

Kočo Angjušev: Nane te skuponel i struja.

Nane te skuponel i struja, ako ačhilo aghar i cena ko sumnaleskere kurke, a dzi kote o dizutne isilen nijami te kinen elektrikane struja kastar ola mangena, vakerga o vicepremieri bašo ekonomska pučiba Kočo Angjušev. Akava si dikhlo e neve kanuneja kova si ko thavdipe e javno debatake kova so ka agorkerel tritodi, keda avela thaj o direktori bašo Europakiri energetikani khedin, Janez Kopač.

Produžibaja o kanunska šartija dikhelape liberalizacija ko kurko, jali o dizutne ka birinen koj ka snabdinel len elektrikane strujaja, osem bašo elektrikani struja o dizutne ka pukinen računi thaj bašo o EVN bašo ikeribe o networko.

„Tej dzi akana i cena e strujake dikhelape sine sar zbir tari regularno cena bašo ELEM, regularno cena bašo MEPSO thaj regularno cena bašo ELEM, kote so o sotrin kompanije osim o trošakija dobinena thaj zagarantirimo profiti taro 8%, adaleja so nane više te ovel aghar. Akana nane te ovel garantirimi cena, nego ka šaj te ikljon ko kurko thaj te tiknaren ple trošokija e produktenge thaj te nudinen po tikne cene e strujake, o barabarutno računi o dizutne so valjanena te pukinen ko agor ka ovel i cena e strujake bašo ikeribe o networko“ vakerga Angjušev.

Ov dopherga kaj o dizutne ka pukinen duj računija , jek bašo snabduvačija e strujake kova so ka birinenle korkori o dizutne thaj jek bašo ikeribe o networko, numa šaj te ovel thaj jek računi ako o snabduvači mangla ko računi baši struja te genel thaj o računi bašo ikeribe e networkoske.

„Računinaja kaj e liberalizacijaja ko kurko tari elektrikani struja ELEM thaj o javera kompanije nane te oven len komocija te keren naproduktivna trošakija sar so si o vložibe ko skijačka centrija, nego ka keren buti produktivno“ vakerga o Angjušev.

Okole dizutnenge kova so nane te mangen te kinen struja ko phravdo kurko , i raštra valjanela te protektirinel lenge univerzalno snabduvači strujake, kova so ka birinel le preka ko tenderi thaj kova so ka ovel univerzalno snabduvači ko roko taro 5 berš.

„Akava univerzalno snabduvači ako korkori na hazrkerela struja, ka našti te kinel struja keda mangela thaj sar mangela  thaj narealno te vakerel cene, nego ka valjanel te kerel sa adava ko javno tenderi. Regulatorno komisija baši energetika ko hali ka našti te ulavel regulirimi cena e strujake, numa ka ulaven cena ko univerzalno snabduvači thaj cena bašo koristibe e networkoske“ vakerga Angjupev.

E predlog kanuneja baši energetika dikhlo si e kompanienge bašo gas, GA-MA thaj MER te spojnenpe ko jek, a adava so si šherutno e gasovodeske te našti te kerel trgovija e gaseja.

Ov dopherga kaj akava kanuni valjanga te anelpe panda ko 2014-to berš thaj deka isi darakeribe bašo adava so i Europakiri unija isila šajdipe te čhinavel i Makedonija te koristinel o pare taro EU fondija.

„Akava Govrementi dobinga nevo roko dzi ko juli 2018-to berš te anel o kanuni, dzi ko agor e beršeskoro o kanuni baši energetika valjanela te ovel usvojimo taro Govrementi, a dzi ko mart udzarelape te ovel usvojimo thaj ko Khedipe. Daja roko taro 9 masek bašo biribe e univerzalno snabduvačeske thaj akava kanuni te šaj praktično te preimeninelpe ko agor e avutne beršeske“ vakerga o Kočo Angjušev.


Kjani IbraimDecember 11, 2017
plata-evra-24vakti-1-1280x844.png

1min199

Makedonija arakhlola ko top  10 phuvja majtikne platencar.

Makedonija arakhlola maškar ko top 10 phuvja ki Europa majtikne platencar, sikavga o Ukrajnsko rodlaripe taro analitičko centro.

Majtikne plate isi ki Ukrajna, kote so o resaribe si 190 evrija ko masek, ko akava top 10 arakhlona thaj Srbija, Belorusija thaj Albanija.

O top 10 taro majtikne plate ki Europa ikerena le: Gruzija, Ermenija, Belorusija, Kazahstan, Albanija, Makedonija thaj Srbija.

Prema ko podatke taro Ukrajinsko analitičko centro majbare si o plate ki Švajcarija kote i prosečno plata resarela 4.421 evrija ko masek, palo lende si Island kova so resarela 3.440 evrija thaj Norveška kote so i prosečno plata bašo jek masek resarela 3.405 evrija.


Kjani IbraimDecember 11, 2017
voza_ka-dozvole-24-vakti-1.png

1min683

Menibe ko Kanuni: dzi ki vozibaskiri dozvola ka šaj reselpe taro 17 berš.

Meniba ko kanuni bašo protektiribe e soobrakajeske ko droma predložimo sine bajraribe ko nijami bašo lejbe dozvola taro 16 berš meninelape ko 17 berš, dikhlarenape meniba predložime tari rig tari politikani partija SDSM.

E predlog kanuneja kova koslarela o kriteriumi e čhavengoro kova isilen šukar sukcesije thaj primerno povedenija, prema ko predlog kanuni adava nane kriteriumi bašo položibe vozibaskoro ispiti thaj sikavela diskriminacija.

Ko jek predložinelape kaj e pophurenge taro 70 berš šaj te delpe lenge vozačka dozvole ko thavdibaskoro roko taro 3 berš, a na sar so kerelape akana so delape e personenge pophure taro 65 berš.

 


Kjani IbraimDecember 7, 2017
petarde-24vakti-1.png

1min187

Kampanja: Bahtalo thaj protektirimo 2018-to berš“

Šhurakerena thaj o perventivna aktivnostija tari kampanja anavkerdi „Bahtalo thaj protektirimo 2018-to berš“  ko familijarno thaj amalikano družibe.

Resarin tari akaja kampanja si vazdibe i svest ko dizutne, ulavdo ko poterne generacije bašo bilačhipe taro upotrebibe o petarde thaj javera pirotehnička sredstvija, adaleja so ka tiknarenpe o dukhajba taro lengoro koristibe. Numa thaj sar te lenpe niza perventivna aktivnostija kolencar ka vazdelpe o opšto nivo e protektiribaske.

 

 


Kjani IbraimDecember 6, 2017
plata-24-vakti-1.png

2min220

Šhurakerga o pukiba taro K-15 e bukjarnenge sa dzi ko 13,500 denarija.

O regres bašo beršeskoro bešibe jali k-15 akava berš isilen nijami ko adava o bukjarne ko privatna kompanije taro Makedonikano stopanstvo, o firme kova so na pukinge ko palune 11 masek, ka valjanen te keren adava ko masek ko dekemvri, a dzi kote na pukinena dikhlo si kazne parencar thaj phanlipaja bašo bukljarnedejbaskere.

O učhipe taro k-15 dihelape upral i osnova e podatkenge ko resaribe e prosečno neto thaj bruto platake ko bukjarno pukimi ko palune 3 masek.

Agorutno roko bašo pukiba si 31-to dekemvri jali 31.12.2017-to berš, taro Raštrakoro zavodi baši statistika si havlardo prosečno neto thaj bruto plata ko bukjrano  bašo masekija juli, avgust thaj septemvri.

I prosečno neto (bruto) plata palo bukjarno bašo akala trin masekija resarela sine 22.671 ko neto (33.328) bruto plata, 22.912 neto plata (33.675) bruto plata thaj 23.229 neto plata (34,127) bruto plata.

Upral i osnova akale podatkenge ko regresi bašo beršeskoro bešibe jali K-15 resarela taro 9.174 denarija kova si 40% tari prosečno neto plata ko palune 3 masekija, a resarela dzi ko 13.484 denarija 40% tari prosečno bruto plata ko palune 3 masek.

Kotor taro kompanije šhurakerege pukibaja, a sa o javera isilen roko dzi ko paluno dive taro akava masek 31-to dekemvri.


Kjani IbraimDecember 6, 2017
market-makedonija-24vakti-1.png

2min169

Taro januari ka čhučon o dzepe e dizutnengere, uštela o pani , maro thaj gorivo.

Przentiribaja o budzeti bašo 2018-to berš o Ministeriumi bašo finansije havlarga kaj bašo 3,5 denarija ka bajrol i akciza taro dizel benzija, dikhibaja kaj kerelape lafi bašo gorivo jali benzini kova majbuter koristinenape o distributivna jali transportna kompanije thaj izvesno si kaj adava sa ka anel balaribe e majimportantna hajbaskere produktenge sar so si o maro jal o varo, o ovošje thaj zelenčuk.

Anavkerdo o ekspertija vakerena kaj o avga računija i akciza ka ovel la baro lejbe than ko kherutno budzeti, adaleja so ka balarenpe o hardzija sekole familijake kova isilen dizel vrda, dikhibaja kaj ko prosek ko jek masek hardzinelape paše 70 litrija dizel benzini, dopherdo panda 245 denarija, a ko beršeskoro nivo resarela 3,000 denarija jali 50 evrija.

Ko jek vakti i Regulatorno komisija baši energetika havlarga meniba e cenenge bašo pani pijbaske , jali neve regulatorno tarife bašo thana kola so isilen 10.000 dizutne kova so pakhalape thaj vadzibe e panjeske ko ulavde kotora tari Makedonija.


Kjani IbraimDecember 6, 2017
debata-pripadnikija-khedinja-24vakti-1.png

1min255

Debata bašo anglodzajbe e nijamenge e pripadnikonge taro khedinja.

I misija taro OBSE ko Skopje avdie organizirinela debata anavkerdi „Anglodzajbe  ko ikeriba o nijamija e pripadnikonge taro khedinja kola si pohari taro 20%“.

Havlardo si kaj ka ikeren lipariba thaj plo vakeriba ki debata taro Ministrija baši educiribe thaj nauka thaj kultura, Renata Deskoska thaj Robert Alagjozovski, thaj plo vakeriba ka ovel le o telo ministri baši informatičko opštestvo thaj administracija Aleksandar Bajdevski, direktori tari Agencija bašo ikeribe o nijamija e pripadnikonge taro khedinja Ilhan Rahman, leskoro zameniko Dzelal Hodzič sar o šefi bašo ikeriba o dolžnostija e misijake taro OBSE ko Skopje, Gonzalo de Česare.

I debata si organizirimi taro barabarbuti keriba e Agencijaja bašo ikeriba o nijamija e khedinenge, a isila resarin te vazdel konsruktivno dijalogo bašo anglodzajbe e ikeribaske o nijamija e khedninge ki oblast sar so si educiribe, kultura, mediumija thaj nijamengiri zastapenost jali ikeribe.

 


Kjani IbraimDecember 5, 2017
federika-mogerini-24vakti-1.png

1min123

Europakiri unija si zainteresirimi bašo o so 6 phuvja taro Zapadno Balkani te oven kotor tari Europakiri familija, liparga i učhi prestavnička tari EU bašo avrisutni politika thaj protektiribe Federika Mogerini.

Oj vakerga kaj udzarela dzi ko thavdipe e mandateske tari dzi akanutni Europakere Komisijatar palo duj berš i Europakiri Unija te kerel anglodzajbe ko halojbe e so 6 Zapadno Balkansko phuvjencar.


Kjani IbraimDecember 2, 2017
licna-karte-24vakti-1.png

1min531

Spasovski: Ka nabavina duj mašine bašo keribe lična karte thaj pasošija.

O avutno berš MVR ka nabavinen duj neve mašine bašo keriba o lična karte thaj pasošija, adaleja so ka sigarkerelpe o procesi e lično dokumentencar, havlarga o ministeri bašo andrune buka Oliver Spasovski.

Prezentiribaja o budzeti taro MVR havlarge kaj ka keren buti ko anglodzajbe e uslovenge bašo bukjarne ko MVR vakeribaja ka zadovolno policijaja ka ovel pobuter protektirime dizutne.

„O hali ko policijakiri stanice si but bilčaho, sebepi so ulavde si 40 milionija denarija baši rekonstrukcija, a 570 milionija denarija ka uložinenpe ki nevi oprema bašo specijalna edinice. Pobuter taro 73 milionija denarija ka ulavenpe bašo neve kadetija”, vakerga o ministeri Spasovski, dopherga kaj o ministeriumi isile dugo 400 milionija denarija bašo javna nabavke.

O ministeri dopherga kaj ka keren buti domakjinsko, vakeribaja kaj phandle kontrakti bašo čistibe e thanenge ko MVR resaribaja 42 milionija denarija, a vakerga kaj angleder o rakovodstvo bašo akaja usluga pukinge 97,5 milionija denarija, iako sinelen than čhistibaske taro 7.000 metre kvadratna.


Kjani IbraimDecember 1, 2017
makedonija-pani-24vakti_-1-1280x851.png

3min136

Ka tiknarelpe i cena taro pani ko Skopje thaj ačhona o računija ista.

I Diz Skopje, o konsilija taro komune thaj o Govrementi dzi ko 1 januari 2018-to berš valjanena te dikhen o neve cene bašo pani upral i osnova e tarifengiri so ulavgalen i Regulatorno komisija baši energetika bašo 37 pretprijatija kova so dena panjeskere usluge.

Prema ko hazrkerde rešienija ko kotor predložinelape tiknaribe, a ko disavo kotor barakeribe e cenenge, sa dzi ko ulavde komuna ko jek thaj ki Diz Skopje sar exemplo o dizutne ka pukinen dopherde usluge bašo čistibe e načhista panja.

O cene e panjeske ko Skopje prema ko rešenije e Regulatorno komisijake baši energetika, barabar e javere rešeniencar avdie ki pres konferencija havlargalen o prezidenti Dimitar Petrov kova so ka valjanel te ovel i cena maškar 30.54 thaj 34.80 denarija.

Prosečno tarifa baši Diz Skopje ka resarel 32.68 denarija bašo metro kubno hardzimo pani, a dzi kote akanaskiri cena si 31,39 denarija. Ko akava dopeherelape thaj delape nevo dejbe adaleja so o dizutne ko avutno berš ka pukinen bašo čistibe e načhisto panjeske, prema o predlog tari Regulatorno komisija baši energetika ka resarel 2,04 denarija.

Sar so vakerga o Petrov kaj o Javno pretrpijatije „Vodovod thaj Kanalizacija“ rodinge tiknaribe e cenake bašo 1,82%, a dzi kote i Regulatorno komisija rešeniea dikhla tiknaribe e cenake bašo 2,68% ko jek e minimanlo tarifaja.

„i cena e panjeske ko Skopje ko 2018-to berš ka tikjnarelpe sa dzi na anelape i tarifa bašo čistibe e panjeske“ vakerga Petrov.

Taro 37 pretprijatija kova so dena usluge pannjeske phandlo e rešenijeja tikanrede tarife isi ko: Skopje, Ilinden, Berovo, Vinica, Kočani, Bosilovo, Gevgelija, Vodostopanstvo Strumica thaj Stumičko pole,Lipkovo, Niskogradba Bitola, Dolneni, Kavadarci, Sveti Nikole, Studenčica Kičevo, Niskogradba Ohrid, Vrapčište, Gostivar thaj Tetovo.

Dzi kote pobare tarife isi ko: Probištip, Strumica, Radoviš, Kumanovo, Bitola, Prilep, Resen, Veles, Negotino, Proakva Struga, Komunalec Kičevo, Proakva Ohrid, Bervenica thaj Želino.

Bašo 7 taro akala pretprijatija o dekreti anela le o Govrementi, a bašo okola 30 pretprijatija anela dekreti i lokalno samouprava.

Dzi kote o konsilija anga dekreti bašo pobare cene taro dikhle tarife ka valjanen te mukhen dopherdo rodibe dzi ki Regulatorno komisija baši energetika.



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime