Kjani IbraimDecember 11, 2017
gazimo-rom-kosovo-1.png

1min184

 

Roma Kosovo: Gazimo Romano  dizutno ko drom ko gav Fortesa.

I Kosovsko policija uapsinga jeke persone ko gav Fortesa, ki diz Rahovec sebepi so dzi vozinga khuvga jeke persone taro Romano nacionaliteti.

O Romano dizutno arakhlape phare teneskere dukhencar thaj sine bičhaldo ko lečibe ko hospitali ko QKUK.

Palo anibe o dekreti taro došakeribe o personi sine bičhaldo ko phanlipe.

 


Kjani IbraimDecember 11, 2017
saem-romi-belgrad-24vakti-1.png

2min280

Ikerdo Saemi bašo nacionalna minoritetija.

I kancelarija taro Govrementi e Srbijakoro bašo manušikane thaj minoritetengere nijamija erati ikerga Saemi palo povod Maškardzijaneskoro dive e manušikane nijamenge anavkerdo „Složimo mozaik Srbija“ kova so ikergape ko 5 sale ki diz Belgrad.

Ko Saemi lele than o prestavnikijia taro raštrakere institucije, prestavnikija taro nacionalno minoriteti, prestavnikija taro civilno društvo, turističko organizacije thaj javera.

Ko phravdipe lela than o ministeri baši buti, bukjarnipe, boribaskere thaj socijalna pučiba Zoran Dzordzevič thaj o ministeri bašo protektiribe Aleksandar Vulin.

Akava Saemi organiziringape ko barabarbuti keribe e nacionalno konsileja taro Hungarsko, Slovačko,Češko,Romano,Crno Gorsko, Germansko, Bugarsko, Romunsko,Hrvatsko, Bunjevačko, Rusko, Ukrajnsko,Vlaško, Makedonsko, Grčko thaj Aškalisko minoriteteja, kova so ko ple štandija prezentirinena sine pli kultura.

Ko ramke taro kulturno umetiničko programa lele than thaj nastapinge o ansambl „Kolo“ thaj o kulturno umetničko društvo kova so prezentiringa pli tradicionalno gili thaj tradicionalnokhelibe, dzi kote o Saemi sine phravdo taro 10 dzi ko 17 o ari thaj o khujbe jali o vlezi sine bi parengoro.

izvor:

http://rominfomedia.rs/sajam-posvecen-nacionalnim-manjinama/

 


Sali MemedDecember 11, 2017

6min343

200 kilometre tari Nica, a sal par kilometre tari diz Marsej araklovena o tare barake kote so angleder duj dive ki adaja bari jag tabilo 35 bershengoro Rom o Lakatush Amustutel.

O than lokeste araklovela, sebepi o chudime tarde bukja , thaj i bar khand taro tardo, so buvljarelape trujal o brsim so perela sasto dive.

Ko adava than e bibahakoro , si panda policija, so arakela o than sebepi o rodipe taro tribunali bashi o kharane soske alo pe dzi ki akaja bari jag thaj i chipota kote so nasavdilo jek manushikano dzivdipe.

Bashi arakibe e thaneskoro thaj arakibe o dokazna materialija na sine amen shajdipe te kera pobut fotografije soske o than talo « mesto na zlostorstvo ».

E dizjakiri policija vakergja amenge kaj dzi kote mangaja pobut info saj laja tari nacionalna policija koja so lilja akaja chipota ke ple arakibaskere vasta.

Sal 50 metre taro akava skvati, araklovela panda jek skvati, kote so si pobut romane familije tari Romanija, mashkar lende thaj nekobor familije kaskere so tabile barake.

Ko rodibe lendar informacije sar shurakergja i jag, ola na mangle te keren lafi angli kamera sebepi so darana tari policija.O kako e tarde romeskoro, kaskiri baraka sine uza leste , vakerela so angleder te shurakerel i jag , e dromeskere svetlija taro jek puti achavdile, na dengja hari vakti jek manush diklja so tari jek rig shurukergja bari jag, ki panika, thaj dejbe bari galama , sukcesingje te ikalen e tikne caven taro barake,numa niko na dzanela sar o

Lakatush achilo andre bizo te shunel apelija thaj bari galama. O kako leskoro prekal pire asva vakerela, sar kana ustilo te iklol upri leste pele tare grede thaj plafoni, thaj sebepi adava ov na sukcesigja te iklol avrijal.
O thanarde isilen sum so akaja bari jag neko namero predizvikingjla, thaj si vi agraj ki sum so asavki bari jag so sa 30 metre ko ucibe thaj sal nekobor dakinkonge astargja o barake kote so sine thanarde pobut taro 30 familije thaj 50 cave, sig tabile biz te achol khanchi istemalkeribaskere.

Vi agar inforimirngejamen so akava nane avgo drom te tablol romano kampi angleder jek masek ko isto kartieri sine tardo javer kampi sal 100 metre podur taro akava, numa ki bah na sine viktimija.Na dzanena jali akava si sal mesazhi taro gadze te cidenpes akataar, ola nanelen pakjajbe ki policija sebepi so i policija ka protezirinel e gadzen thaj na ka vakeren o cachutnipe.

Jek tari akaja kupa vi agjar vakergja kaj disave lokalna marsejsko media dena hovavne haberija so demek o Roma mashkar peste margjepe thaj ko adava maripe neko peravgja o plinsko sporeti, »Na dzanava kotar akala informacie lile o gadzikane media, amen so sa samen odote but shukar dzanaja kaj i jag ali taro jek puti » vakergja jek anonimno personi.

Dzakerelape te delpe dzovapi tari nacionalno policija bashi akaja bibah, a dzi koe i policija rodela o kharane , akala manusha kedena humanitarno pomashkaribe ko love sar bi pokinena sa o transport e Lakateshkoro ani Romanija koja ingarela taro 4 dzi ko 5 mile eura.

O Lakatush si muklo pe romnjaj koja so araklovela ani Germanija, isile duj tikne chave kola so si ki Romanija arakelalen leskoro dat em daj.Ov ani Francija avilo angleder jek masek, te kerel buti te lel disave love thaj te iranelpe ani Romanija.Paluno kontakti leskoro sine ple tikne caveja andar i Romanija kote so o cavo leskoro dodingja lestar keda ka avel te aneleske jek bari « makina »(vrdon igracka).

Erati  dzi kote sama odori, sine vizitirime taro jek socijalno asistenti pe ekipaja kote so nudinelalenge pomaskraibe ko sheja, hajbe e tiknenge , dushekija carsafija thaj higiensko priborija.

Mukindor adava than acilem gndipaja, si li diso chace ki akaja lengiri sum, kaj neko so na mangela e Romen shaj anelapeske ani pli nasvali godi te lel manushikano dzivdipe sal odolske so

si Rom ?

Reporto taro than e bibahakoro ano Marsej -Francija

Mozes Sulejman (Muhadjer Sulejman)

Video

 


Sali MemedDecember 9, 2017
POZAR-2.png

2min569

Jek 35 bershengoro Rom thabilo ko kampi ki diz Marsej ani Francija

I bari jag shurukergja mashkar o savato thaj o purano kurko kana o manusha kola so beshena sa ko akava kampi -Roma akargje e brigada mujal jagakre kj ko lengoro kampi ii bari jag so buvljargovela but sig.
Kana avile o mujal jagakeri brigada , o roma dikle so jek dzeno lendar mankinela, nane ki kupa kote so kedisalile o manusha . Palo 15 dakikija kana kuvge andre palo lokaliziribe e jagakoro arakle o badani 35 bershengere romeskoro tala ko peravdi konstruukcija e objekteskere. Indtedifikacija e mule manusheskoro kergje leskiri familija .

O komesari Dominik Nivagoni vakergja so s fuhalimo bshi nasavdo manushikano dzivdipe, ov vakergja so sine bicavde 80 mujal jagakere personija thaj 20 vrdona, numa sebepi i bavll i jag but sig buvljardisalili asatraindor pobaro than thaj sine bi shajdipe te interverinen but sig sebepi so i jag sine uchi pobut taro 30 metre.

O ofisi bashi siruritet taro akava aerodisami ka kerel arakibe sar alo dzi ki akaja jag, sar mulo o manush, thaj kotar akala dzena araklile o akava uklo objekti sebepi so nane len nisavo siguritetno dzivdipe ko akava purano objekti

Izvor:https://france3-regions.francetvinfo.fr/provence-alpes-cote-d-azur/bouches-du-rhone/marseille/mort-incendie-camp-roms-marseille-1381355.html


Kjani IbraimDecember 9, 2017
festivali-romane-gilakoro-khelibaskoro-hrvatska-24-1.png

2min199

13-to festivali e Romane gilakoro thaj e Romane khelibaskoro ki Hrvatska.

13-to palo niče festivali e Romane gilakoro thaj e Romane khelibaskoro ki Republika Hrvatska ka ikerelpe ko 10.12.2017-to berš purano kurko (nedela) šhurakeribaja taro 17:00 o ari ki kino sala „Beli Manastir“, a organizatori bašo akava si o Romano Nacionalno Forumi kova so akava da berš ka birinelpe o majšukar gilajbe thaj majšukar khelibe.

„Okola o pophure kova so pratinena amen sine panda taro šhurakeribe več dzanena bašo so kerela pe lafi thaj kaj angleder akava phiravela sine anav Romane amaterska gilavutne thaj kelavne Roma taro Osiječko- baranjsko kotor. Taro angleder o paluno berš resla dzi ko anav sar so si avdie Festivali e Romane gilakoro thaj e Romane khelibaskoro, kote so akaja manifestacija si ikerdi thaj finansirimi taro Konsilil bašo nacionalno minoriteti thaj e Khedipaskoro deputati tari Republika Hrvatska,Veljko Kajtazi kova so amen dengamen arka ko organiziribe akaja programa. Korkori akaja manifestacija ikerelape ko meči taro gilajbe Romane gila thaj Romani muzika, a dzi kote o khelibe ka ovel ko parija, a bašo gilavutne ola ple numere ka prezentirnenlen jek po jek“ liparga Branko Petrovič, organizatori thaj prezidenti ko Romano Nacionlno Forumi.

izvor:

https://phralipen.hr/2017/12/08/najava-13-festival-romske-pjesme-plesa-roma-republike-hrvatske/


Kjani IbraimDecember 9, 2017
stipendije-valjevo-roma-24vakti-1.png

4min165

60 stpiendije bašo Romane siklovne thaj studentija ko Valjevo.

O sikljovne taro fundavne siklane, maškarsiklojbaskere siklane thaj o Romane studentija tari diz Valjevo ki Srbija ulavgepe  lenge rešenija bašo stipendiribe ko siklojbaskoro berš 2017-to/2018-to berš. Nijami ko stipendije ikerge 60 siklovne thaj studentija, kova olendar isi 4 siklovne taro fundavno educiribe, 45 maškarsiklovne thaj 11 studentija.

O prezidenti taro Konsili baši socijalno politika ki diz Valjevo, Radoica Ristič sikavga zadovolstvo adaleja so taro berš ko berš bajrola o numero e sikovnengoro, a ulavdo bašo Romane studentija kova so stipendirinela len i Diz, soske adava si jek šukar sikavibe i socijalno politika tari diz Valjevo.

„Lokalno akciono plani bašo educiribe e Romengoro šhurakerga te anel rezultatija, sekova berš bajrola o numero taro čhave kova si astarde adale planeja, i Diz Valjevo bašo akava plani ulavga 3 milioni thaj 250 milje dinarija, mora te vakerav kaj akava berš o numero si balardo značjano taro studenija, so adava si but šukar baši Romani populacija thaj akana o numero si 11 studentija. O šartija taro konkursi bašo stipendije na meningepe, čak ko disavo segmenti si liberlizirime, sa o siklovne kova so agorkerena 7-to klasi prosekoja pobaro taro 3,5 isilen nijami ko lejbe stipendija baši siklojabaskoro berš 2017-to/2018-to berš ko resariba taro 3.000 dinarija.  O Siklovne taro Romano nacionaliteti kova so hramonena maškarsiklojbaskoro educribe bizo dikhiba o sukcesije, ikerena o nijami ko stipendije ko resaribe taro 3,500 dinarija ko masek. O studentija kova so hramonge fakulteti jali ko učhe educiribaskere ustanove kova so formiringale i Republika Srbija lena stipendije ko resaribe taro 6.000 dinarija ko thavdipe jeke beršeske. Ko ramke taro akciono plani bašo educiriba e Romenge si protektirimo bi parengoro hajbe bašo sa o angledersiklovne jali čhave ko gradinke, a bašo neveberšeskere bidzukija ka oven protektirime 400 paketija bašo Romane čhave“ liparga Ristič.

„I stipendija mange si but importantno thaj aghar si importantno bašo mo educiribe soske mle jerije nane ki buti thaj akale šajdipaja šukrakerava e Dizjakere upravake thaj akana ka dav sa mandar te ikerav mo dzovaplalipe thaj te ikerav lengoro pakhajbe“ liparga Marsel Pavlovič kova si siklovno ko  8-to klasi ki fundavni siklana „Prota Mateja Nenadovič“ tari Brankovina.

Dzi kote o Pedagoško asistenti Zoran Petrovič sikavga ko jek thaj ovda zadovolstvo sebepi i but šukar realizacija e Lokalno planeske thaj bajraribe o numero e stipendistengoro.

izvor:

http://rominfomedia.rs/valjevo-stipendije-za-60-ucenika-i-studenata-romske-nacionalnosti/

 


Kjani IbraimDecember 8, 2017
havorikane-prandina-unicef-24vakti-1.png

4min1910

Pobuter taro ekvaš  Romane čhaja prandinenape poterne taro 18 berš.

Direktori taro UNICEF ki Srbija, Mišel Sain Lot računinela kaj o prandipe po tele taro 18 berš anela phagipe ko manušikane nijamija thaj isile lejbe than ko nijami e čhavoripaske thaj e dzuvla isila nijami ko sastipe, educiribe, jekhipe thaj nijami ko dzivdipe bizo čhilalipe.

Pobuter taro ekvaš Romane čhaja prandinenape poterene taro 18 berš, sikavge o rezultatija taro Etnografsko rodlaripe  anavkerdo „Čhvorikane prandina ki Romani populacija ki Srbija“.

O čhavorikane prandina lena than maškar ki opšto populacija ki Srbija thaj majbuter asavke prandina isi ko počhorole familije thaj ko ruralna kotora sikavela o rodlaripa.

„Osem so akala prandina astarena e dzuvlen , o čhavorikane prandina kerena pharipa ko društvo ki sasti celina adaleja so manifestirinelape preka ko tiknarde beneficije thaj produktivnost, pobaro ulajbe taro sastipaskoro protektiribe , bilačho sastipaskoro hali e dajakoro thaj čhajakoro, thaj sar pobaro socijalno dejbe sebepi o maškargeneracisko ciklusi taro čhorolipa“ vakerga o direktori taro UNICEF ki Srbija.

Liljana Gavrilovič kova si ekpertno konsultanti ko Etnografsko instituti SANU vakerga kaj si problemi o čhavorikane prandina thaj pharipa kova so ola vazdenalen si importantno bašo društveno thaj raštrakoro pučibe, kova so rodela angažmani ko sa o društvena akterija.

O rezultatija e rodlaripaske i direktorka taro Romano dzuvlano centro „Bibija“ Slavica Vasič vakerela kaj o pučibe taro čhavorikane prandina thaj o rano bijandipe na ingarela ko ulavdo interes e institucijenge, sar ko sastipaskoro, socijalno jali educiribaskoro nivo.

„O Podatke taro akaja pojava nane dovolno adaleja so kerela pharipe ko kreiribe javna politike ki akaja oblast, o iskustvo e Romane dzuvlane organizacijake si svedoko kaj o baro otpor e Romane khedinjake phandlo akale temaja thaj phandlipe e Romane khedinjake“ vakerga Vasič.

Oj vakerga kaj bukaja ko tereni e Romane dzuvlencar sikavela majšukar rezultatija ko vazdibe i svest, adaleja so o bilačhipa taro čhavorikane prandina bašo reproduktivno thaj mentalno sastipa e dzuvlake, numa thaj o mukiba jali iklojba taro educiribe sikavena tikno šajdipa bukarnipaske thaj ekonomsko zavisnost.

Rezultatija taro rodlaripe e čhavorikane prandinenge sikavgelen o UNICEF tari Srbija, Etnografsko instituti SANU thaj o Romano dzuvlano centro „Bibija“ te šaj ikalen ko dikhibe i praksa e čhavorikane prandinenge tari perspektiva e pripadnikonge tari Romani khedin, ki osnova taro nakhavdo iskustvo, baripa thaj stavija ko akava pučhiba.

O terensko rodlaripe sine kerdo ko 5 lokacije ki Srbija taro mart dzi ko juni 2017-to berš, ko dizja: Belgrad, Nevo Bečeju, Vranje, Pirot thaj Kragujevac.

 

 

 


Kjani IbraimDecember 8, 2017

1min423

Romano dueti lele avgo than ko šhow “X Factor” ki Hungarija.

Romano gilajbaskoro dueti, Claudia thaj Ricco tari Slovačka lele avgo than ko šhow “X Factor” ki Hungarija.

“Šukrakeribaja lengere interpretacijake, amaro talentirimo dueti resla sukcesije piko paš ko piko dzi ko agor barabar e javere duetencar” havlarga Slovačko žurnalisti taro Topky.sk, dzi kote o Roma na garvge pi bari bah keda dzange kaj ola lele o avgo than.

Akava dueti lela than ko “X Factor” panda taro 2014-to berš keda panda tegani lele o dikhiba e publiciteteskoro thaj ko šhow gilage kova so sine emitujmo ki Češka thaj Slovačka thaj tegani lela o dujto than.

dikhen o video taro Romano dueti:

https://www.facebook.com/riccoesclaudia/videos/172988633289953/


Kjani IbraimDecember 8, 2017
unicef-rs-konferencija-24vakti-1.png

4min141

Institucionalizacija e Romane sastipaskere medijatorenge.

Ko Belgrad, Srbija ikergape regionalno konferencija ki organizacija taro Ministeriumi bašo sastipe tari Republika Srbija thaj o UNICEF ko Belgrad ikerdi bašo institucionalizacija e Romane medijatorenge.

Ki  konferencija sine prezentirime o rezultatija bukjake, modelija taro organiziribe, finansiribe, havlariba thaj o educiriba e medijatorkenge ki Srbija thaj taro phuvja ko regioni, so ka anel ikerde rešenija bašo lengoro uključibe ko sistemi, sar thaj ko anglodzajbe o hali e Romane populacijake.

Ki konferencija lele than prstavnikija taro ministeriumija thaj nacionalno institucije tari Republika Srbija, prestavnikija tari relevantna institucije taro phuva kola si uspostavime o Romane sastipaskere medijatorke taro ex Ju phuvja thaj tari: Makedonija, Crna Gora, Slovačka, Romanija, Bugarija thaj sar o Romane medijatorke.

O ministeriumi bašo sastipe ko 2008-to vazdinga o proekti bašo sastipaskere medijatorke kova so uključinge pe ko UNICEF thaj Telenor te šaj den arka ki obuka e medijatorenge thaj protektiringe lenge kompjuterija thaj mobilna telefonija te šaj te barakerelpe o efikasno nivo e bukake thaj kerge sistemi bašo evidentiribe e uslugenge thaj pratibe o sastipaskoro statusi e Romane čhavenge thaj i familija.

O Romane sastipaskere medijatorke ange baro anglodzajbe ko dzivdipa e Romane familijenge, na samo so drastično vazdingape o pristapibe dzi ko sastipaskere usluge  thaj tiknargape o meriba e Romane čhavenge  ko Romane mahale , nego lengiri buti denga arka e Romane familijenge te ikeren thaj panda but javera lengere nijamija kova so preperena lenge.

Dzi akana denge arka preka ko 145.000 Romenge, kolendar 52.000 čhave isilen pristap bašo sastipaskere usluge te priminen naophodna vakcine, sekova čhavo te ovel le pro pedijator, sar thaj te bajrol o numero e khamnenge kova koristinena prenetalna thaj postantalna sastipaskere usluge. Adaleja so protektirinena sastipaskiri kniška thaj personalna dokumentija bašo Roma, a šukrakeribaja ko lengoro nivo bukake, dikhlo si thaj so barilo o hramoviba e Romane čhavenge ko siklane taro Romane mahale.

O Romane medijatorke ule jekhutno networko maškar olende thaj i Romani populacija thaj o sasto institucionalno sistemi.

O anglodzajbe ko hali e Romenge ko paluno periodi ki Srbija panda isi značajna disparitetija maškar o Romane čhava thaj o čhave taro javera populacije, o čhave kova so dzivdinena ko Romane mahale isilen dujputi pobari šajsarin te na dodzaren po 5-to bijando dive, adaleja so sekova 5-to čhavo ačhola ko baripe, a samo 30% olendar isilen adekvatno parvaribe jali hajbe, a sa o javer mukela pharipe ko lengoro razvibe.

I buti e sastipaskere medijatorkenge si jek taro dokazija bašo šajdipa kaj akala problemija si nakhle, pa lengiri institucionalizacija si taro kritično značaj.

O meniba ko iskustvo e phuvjencar taro regioni thaj o phuvja tari Europakiri unija ka anel te doreselpe i resarin pendzardi sar jek taro majimportantno ko drom e Europakere integracijake.

izvor:

http://www.unicef.rs/institucionalizacija-romskih-zdravstvenih-medijatorki/

 


Kjani IbraimDecember 6, 2017
senad-mu_i_-romano-akteri-24vakti-1.png

3min169

Senad Musič: Te ove sukcesivno sar Rom valjanela tuke te de 200% tutar.

Siniša Senad Musič  si avgo Rom kova so lela pursako ko Hrvatsko aktersko kotor , ko jek leskere partnerkaja thaj amalinaja, Sindirelo Bobarič.

Ov ko intervju bašo Romano portali UDAR vakerga bašo leskoro šhurakeribe thaj aktersko angažmani, baši phravdi diskriminacija bašo pursakija thaj ov so nakhla.

Ko pučibe sar šhurakerga leskiri dzivdipaskiri paramis?

„Sa šhurakerga ko 2013-to berš palo adaleja so dobingum buti ko Zagreb thaj jek manuš rodinga te bukjarnikerelma, numa keda šhunga kaj sium Rom pe kolegen pučla dali tane saste thaj kaj našti te bukjarnikerel Rome jali „CIGAN“ iako sinema majbuter šajdipa te khuvav ki adaja buti, numa palo adava ovava členi ko pobuter Romane khedipa thaj mo maribe bašo odova šhurakerela“ denga dzovapi Siniša Senad Musič.

Ko pučibe so kerena akana buti?

„ Akana bavinavaman e Romane nijamencar, kerava buti terne Romencar ki lengiri edukacija, prezidenti sium ko REF (Roma Education Fund) baši Hrvatska thaj prezidenti sium ko khedipe Teren Romengoro ko Zagreb kote so keraja buti ko pobuter proektija, kolendar jek taro proektija  sine thaj akava pursako kova so dobingumle“.

Ko pučibe tumen na sien profesionalno akteri, numa dobingen jek taro pobare akterska pursakija sar resargen dzi adava?

„Me but kerava buti e terne Romencar, uvek dobinava mejlija, a dzi kote jek puti dobingum mejli taro jek terno rajo Roman Nikolič kova so ov rodinga te javinenpe leske duj pripadnikija Romane bašo proekti kova so astarela thaj o glumibe. Ko avgo kotor ni jek taro terne na javingape, iako me but ker buti te šaj o javiba jali o havlariba te dikhen le so pobuter manuša, numa nijek olendar na kerga odova. I resarin e proekteske finansiringale i Diz Zagreb  thaj ko agor predložingum leske me koleška Sindirela Bobarič thaj man, te šaj ikljova e terne rajoske ko susret te agorkerel pi buti. Khugem andre ko odova bi dzandipaja kaj amenda ka nastapina anglo bare numeroskiri publika, thaj ka ovel amen kostimografija, dramaturgija thaj personi so ka sikavel amen scenska admija. Panda ko avgo ikljojbe o rajo Nikolič vakerga kaj ka la than thaj ka nastapina bašo pursako Hrvatsko glumibaske, kova so šaj vakerav taro avgo ikljojbe amen lelem la“ dzovapi denga o terno Rom Musič.

pobuter dikhen ko intervju ko linko:

http://www.portal-udar.net/sinisa-senad-music-da-bi-uspio-kao-rom-moras-dati-200-posto-sebe/



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime