Kjani IbraimNovember 28, 2017
jelena-karleusa-24vakti-1.png

3min271

Prijava mujal Jelena Karleuša bašo buvlaribe panika taro vakcine ki Srbija.

Khedin taro doktorija thaj jerije taro pobuter dizja ki Srbija muklje bangardi prijava mujal o psihijatro Jovana Stojkovič sebepi naetičko keribe buti thaj buvlaribe panika mujal vakciniribe e čhaven.

Slična prijave ka oven mukle dzi ko javera sikavde aktivistija sar so si: Maja Volk,Miroljub Petrovič thaj Jelena Karleuša.

Khedipa „Građani protiv šarlatanstva“ thaj „Pedijatrija zasnovana na dokazima” formiringe grupa kova so več nimaeskere dromeja ko maribe mujal antivakciniribe, ola havlarge avdie kaj lengoro advokatsko timi več šhurakerga materijaleja bašo tužibe ko Beograd mujal i doktorka Jovana Stojkovič.

„O Antivakcinalistija dobinge, ola sukcesivno peravge o procenti vakcinaciribaske taro MMR ko Beograd thaj ko pobuter dizja, buvlaribaja kaj i epidemija taro tikne sipanice si gndimi thaj oj ni na postojnela, adaleja so oj nane zarasno nasvalipa, paluno masek dive adava si tema numero jek, o jerije thaj o sastipaskere bukjarne si daravkerde taro adava so šaj but ozbilno te keren problemija ko publiciteti thaj te keren panika,dzi kote i tragedija ki Romanija sine paluno dejbe godi kova so naštine angalen ki godi, numa thaj nane bangarde samo o antivakcinalistija, nego thaj o sanitarna inspektorija thaj o adalatija kova so na kerge pli buti sar so valjanena, adaleja so nane poštojbe ko kanunsko obredi bašo vakciniribe thaj na kazninena e jerijen kova so nane lengere čhave vakcinirime“ vakerge nekobor daravkerde jerije taro akava bilačhipa.

I pendzardi gilavutni Jelena Karleuša havlarga preka ko socijalna networkija kaj edvaj udzarela te tužinenla, thaj oj bangarelape palo sebepi so but puti vikinga e jerien mate vakcinirinen ple čhaven thaj oj na meninga plo stavi.

 

 


Kjani IbraimNovember 27, 2017
indija-vozduh-24vakti-1.png

3min223

Šherutni diz tari Indija Delhi majzagadime vozduhoja ki planeta phuv.

O dišibe ki Indisko šherutni diz akava masek sine sar keda bi pušinena 50 cigare ko jek dive.

Delhi nakhavga sa o granice thaj uli diz majbare bilačhipaja ki havaja jalil diz kova si majzagadimi ki planeta phuv.

Ko 8-to noemvri o zagadime barilo odobor but, so nesave monitoring stanice havlarge index taro 999, so si but po upre tari dendi granica e majbilačhe kategorijake.

Tari avionsko kompanija Pašakerde erlajns čhinavge sa o ujrajba dzi ki šherutni diz ki Indija. O dikhiba sine but bilačho adaleja so o vrdija khuvenape sine ko droma taro avtopatija thaj o vozija sine čhinavde thaj odložime.

„Našti te dikhen nikas anglo tumende“ vakerga Manon Verhot kova so legarela o video timi taro 20 personmnija ko Hindustan tajms thaj dopherga kaj adava lela than ko nasvalipe e manušengooro, dzi kote ekvaš taro leskoro timi si nasvale.

O sivo čhuro thaj i magla si odobor darutni, adaleja so o Amerikansko Stejt Departmant kova so isile ple stanice bašo pratibe e kvaliteteske ko vozduh ki Indija, instaliringe filtrija bašo vozduh bašo ple bukjarne ko lengere kancelarije thaj khera.

O Ambasadori tari Kostarika ki Indija, Mariela Kruz Alvarez, havlarga virusno bloko bašo adava sar razvinelape seriozno raspiratorno infekcija thaj valjanga te uključinelpe  perma ki Južno Indija.

„Me sikljilum te dzivdinav ko raj thaj taro jek puti i Indija ulji darakeribe bašo mlo sastipe thaj sastipe mle kolegengoro“ hramonga oj.

Pobuter taro zagadibe e vozduhoske si but baro pharipe thaj baro medicinakoro daravkeribe. I komisija bašo zagadibe thaj sastipe havlarge 9 milionija slučhaevija taro meriba thaj angleder meribaskere slučhaevija kova so ikljona taro pharipe thaj zagadibe e vozduhoske ko 2015-to berš. Pobuter taro 2,5 milionija taro akala meribaskere slučhaevija sine ki Indija.


Kjani IbraimNovember 27, 2017
phandlipe-brazil-miss-dzuvla-24-vakti-1.png

2min699

Mis majšuži ko phandlipe ko Brazil.

Jek taro mašukar arkahle phandlipa ko sumnal arakhlola ko Rio de Ženerio thaj oleste si o majbilačhe dzuvlane kriminalcija ko Brazil.

Sekova berš andre ikerelape mis majšuži thaj ple phandlibaskere uniforme meninenalen ko glamurozna fustanija thaj štikle.

Asavko biribe mis ko phandlipe ulo baro hiti thaj popularno ko phuvja sar so: Brazil, Kolumbija, Rusija,Litvanija thaj javera.

Resarin akale manifestacijake si te humanizirinelpe thaj te balarelpe o poštujbe e dzuvlenge kova si ko phandlipe.

Pobuter taro 10 dzuvla phiravge pe ki pista, a olen ikergelen thaj ale te dikhenle pobuter manuša so si ko phandlipe, redarija, thaj lengere familije.

Mis majšuži si birimi Majana Alveš kova so dzi akana sinela 7 nalozija bašo apsibe, a ko phandlipe si taro 2015-to berš, havlarena taro Dejli Mejl.

„Sarine si but bahtale so sine ple familincar, mangava te šaj sine te dobinav i sloboda thaj te šaj dzavmange akatar“ vakerga i terni Majana Alveš kova so isila 29 berš.

O nakhlo berš mis majšuzi sine birimi Mišel Rendel kova so isinela 28-to berš thaj andre ko phandlipe si sebepi trgovija drogaja.

Oj vakerga „ Ko momentumi na osetinavama sar ko phandlipe, mo vilo si slobodno“.

 

 

 


Kjani IbraimNovember 25, 2017
mudardo-bebe-24vakti-1.png

1min292

Mudarga e bebe soske but rovela.

Ki diz Pazardzik, Bugarija sine astarde jek murs thaj jek dzuvli sebepi o meribe e bebeskoro kova sinele 1 berš, dzi kote e bebeskoro teni sine arakhlo erati.

Phandle si i daj e bebeskiri thaj o manuš kova so dzivdinela sine olaja, prema ko avga informacija i daj pobuter puti mukela sine e bebe korkori e manušeja, a računinela kaj ov mudargale khujbaja le ko šero sebepi so naštine smirinel le so but rovela sine.


Kjani IbraimNovember 25, 2017
nasilstvo-24vakti-1.png

2min206

25-to Noemvri: Maškardzijaneskoro dive e baši eliminacija dzuvlani čhilalipaske.

25-to Noemvri si Maškardzijaneskoro dive baši eliminacija o čhilalipe upral o dzuvla, bašo avgo puti sine ikerdo ko 1999-to berš taro Pašakerde Nacija.

Prema ko statistikane podatke sekoja 2-to dzuvli ko sumnal si žrtva e čhilalipaske tari rig ple partnereskiri, a sekoja 5-to si ikaldi ko darakeriba jali seksualno čhilalipe.

O dzuvla taro sasto sumnal si predmeti čhilalipaske, a o baripe thaj o čhačutno naturalizmo akale problemeske si pobuter puti garavde.

Ko naodamna amarikanska ekspertija rodljarge kaj o dzuvla si fizički jali psihički maltretirime taro lengere roma jali partnerija thaj isilen pobare šajdipa te patinen taro sastipaskere problemija.

Dzi akana baro kotor taro sastipaskere problemija si registririme ko dzuvla kova si žrtva e čhilalipaske, a adala dukha si : dukh ko kotor taro brekha, ko kotor taro vogi, šereskiri duk, gastrozafagialno refluks, infekcije ko urinarno trakti thaj menstrualno narušibe jali bilačhipe.

O rezultatija bazirinenape ko studije kerde upral 3.568 dzuvla, o volonterija sine podložime ko medicinsko dikhibe thaj denge dzovapi e pučibaske phandle lengere fizičko thaj psihičko maltretiribaja.

Ekspertija arakhena kaj o familijarno čhilalipe vazdela trajno zijani e sastipaske, mentalno thaj emocionalno hali e dzuvlake.

Prema ko autorija baro kotor taro emocionalno labilna dzuvla thaj okola kola si ki depresija si žrtve taro dosadibe tari rig lengere partnerendar.

Paš ko dzuvla o familijarno čhilalipe lela than thaj upro čhave, čhak keda adava nane direktno o skandalija maškar o jerije vazdena agresija thaj čhilalipe, kova so reflektirinelape upral o emocionalno thaj psihičko razvibe e čhavengoro, mukhibaaja belegija negativna.

O ekspertija arakhle baro procenti taro čhave kova sine žrtve jali svedokija e familijarno čhilalipaske, kova so nasvesno kopirinena o modeli e ponašibaskoro taro lengere jerije thaj palo odova ovena sar lende.

 


Kjani IbraimNovember 24, 2017

4min354

So si adava „BLACK FRIDAY“?

Jek dive palo Dive e šukrakeribaske keda thaj naoficijalno šhurakerela o božikno šoping „drmibe“ko sumnal si pendzardo sar „Kalo pančto di“ (Kalo petok) jali sar „BLACK FRIDAY“.
Bašo avgo puti ov avela ko 19-to veko keda o Amerikansko prezidenti Abraham Linkoln ko Dive e šukrakeribaske havlarela le sar paluno štarto di (četvrtok) ko masek Noemvri.
Ko adava periodi akava šoping „dmribe“, „tinanibe“, jali „delinipe“ sar mangena tumen vikinen le, na phiravela sine o anav „BLACK FRIDAY“ sebepi so adava poimi phandelape sine e datumeja 24-to septemvri 1869-to berš, keda duj špekulatorija kerge baro „bum“ ko kurko e zlatoske ki Amerika.
Palo odova o „BLACK FRIDAY“ dobinela popularnost thaj baripe maškar o 50 thaj 60 berš taro paluno veko ki Amerika, ko thavdipe adale periodeske baro numero manuša lena čučo dive jali slobodno dive, kova so arakljola palo Dive e šukrakeribaske, adaleja so ola dobinena produžimo vikend taro 4 diver.
But olendar adava dive koristinenale sine te nakhavenle ko šoping, a taro bukjarne dejbaskere (rabotodavci) namesto te tiknaren lenge i plata sebepi so lena peske jek dive plus bašo bešibe khere thaj nadzana ki buti, ola več šhurakerena te računinenle sar pukimo dive bašo bešiba jali odmori.
Več ko 60-to berša o „BLACK FRIDAY“ sikavela plo čhačipe, adaleja so o dive si anavkerdo „Kalo“ jali „BLACk“, sebepi so baro kotor taro trgovcija cidena sine muka e „minuseja“ ki buti thaj ko adala periodija arakhlile ko pobuter protektirime zone sebepi so dzanle kaj tegani šaj ovel len profiti.
O trgovcija sebepi adava šhurakerena te organizirinen bare popustija ko adava dive ko lengere produktija, baro kotor taro dukane ko vakti taro „BLACK FRIDAY“ si phravde panda ko 05 o ari sabajlea, palo odova kerenape bare kolone taro bi sabereskere kinibaskere personija jali kupcija, kova so mangena te iskoristinen o popustija kova so resarena sa dzi ko 90%.


Razvibaja i tehnologija thaj o pojavibe e elektronsko trgovijake, baro numero taro potrošuvačija kova so koristinena o popustija taro „BLACK FRIDAY“ namesto te gurinenpe ko gužve ko dukhane, ola udobno kheral tari pli fotelja kinena peske produktija online (onlajn).
Prema ki analiza taro National retail federation o dizutne taro SAD ko thavdipe akale thaj avutne masekoske isilen ko plani te hardzinen paše 678,7 jali 628 milijarde dolarija, a dzi kote ko asavko jek periodi lani berš hardzinge 655,8 milijarde dolarija.
I tradicija bašo „BLACK FRIDAY“ šhurakerga taro SAD jali Amerika, a dzi kote avdie si popularno thaj ki Kanada, Velika Britanija, Južno Afrika thaj baro numero taro phuvja ki Europa.

Ko jek thaj amende ki Makedonija isi “BLACK FRIDAY”, uklučibaja ko pobuter thana sar so si: Skopje City Mall, Tehno Market, Top Shop, Penti,Telekom thaj panda javera ki sasti phuv.

dikhen ko video pobuter soj adava “BLACK FRIDAY”

https://www.facebook.com/TheIndependentOnline/videos/10155486177071636/

 

 


Kjani IbraimNovember 23, 2017
50mudarde-dzamija-nigerija-24vakti-1.png

1min118

Tinejdzeri mudarga pes thaj panda 50 dzene ki dzamija ki Nigerija.


Tinejdzeri mudarga pes thaj panda 50 dzene ki dzamija ki Nigerija ki diz Mubi kova so arakljoka ko Severno kotor tari phuv.
O atako si kerdo angleder duj dive ko vakti taro „sabah namazi“, adaleja so paš ko mudarde si khuvde thaj majhari 10 dzene liparga o portparoli tari policija Otman Abubakar.


Ov dopherga kaj darala taro adava so ka bajrol o numero e žrtvengoro, sebepi so pobuter taro personija arakhlisalile po phare dukhencar.
Panda na dzangolape thaj nane lendo dzvoapluluko, iako phakana kaj akala si kotor taro atakija tari islamističko terorističko grupa „Boko Haram“.
I grupa „Boko Haram“ isilen dzovaplulko bašo mudaribe pobuter taro 20.000 personen taro 2009-to berš, tegani mangle te formirinen islamističko raštra ko ezero Čad


Kjani IbraimNovember 21, 2017
London-bus-24vakti-1.png

2min132

Avtobusija ko London ka vozinen ki kafa na ko benzini.

O Londonska lole  avtobusija ko London ko sig vakti ka vozinen thaj ka dzan ki kafa, o biogorivo ka ovel hazrkerdo taro kafakere zrnija.

Tehnološko kompanija bešibaja ko London „Bio-bin“ več phandla barabarbuti keribe e kafičencar thaj fabrikencar ki Britanija bašo khedipe e koristime zrnonge, a akaja inicijativa ka ikergala thaj o nafteno „Šel“.

Dzi akana hazrkerde si 6.000 litrija gorivo tari kafa, kova so ka mešinelpe dizeleja si dovolno bašo jeke beršeskoro pogoni jeke avtobuseske, ola ka šaj vozinen agar bizo dopherde modifikacije.

Prema ko procenke taro „Bio-bin, sekova prosečno dizutno ko London piela po 2,3 kafe ko dive, adaleja dobinena 200.000 tonija otpadi ko jek berš, a Britanija hazrkerela 500.000 tonija kafa bašo jek berš.

„I kafa isila učho nivo taro masnotije thaj ka lel than 20% ko hazrkeribe e biogorivoske kova so palo odova ka dopherelpe dizel gorivo“ vakerga Artur Kej kova so formiringa „Bio-bin“.

„Bio-bin“ si formirme ko 2013-to berš thaj ko sig vakti planirinela te buvlarelpe preka ki Europa thaj SAD, paš ko adava birinenape thana so isilen fabrike bašo instant kafa.

izvor:

https://smart.sdk.mk/vesti/avtobusite-na-london-ke-vozat-na-kafe-za-da-namalat-zagaduvane/

 


Kjani IbraimNovember 20, 2017
muslimani-paris-otvoreno-24vakti-1.png

1min107

Francija: Ministeri mujal o Muslimanija te molinenpe ko droma

Francusko ministeri bašo andrune buka Žerard Kolomb havlarga čhinajbe e molibaske ko phradvo e muslimanenge taro severno kotor tari diz Paris, kova so ka oven čhinavde ko adava tari rig e policijakiri.

O khujbe maškar o Ministeri Kolomb thaj Unija e muslimanengere vernikonge (UAMC) avela keda o dizjakorošherutno taro than Kliši, Remi Muzo anga dekreti i sala kova so sine iznajmimi bašo molibe te lel la thaj te ovel primenimi ko multimedijalno centro.

Adava admi anga baro numero taro muslimanija ple moliba te ikerenle ko droma taro severno kotor taro Paris thaj te protestirinen sebepi so nanel sodvetno alternativno than kote so ka keren ple moliba thaj ka ikeren ple obredija.

Tari Unija e muslimanengere vernikonge havlarena sa dzi na dena len rešibe e haleske jali dzi na iranena lenge i purani sala ka keren protestrija ko droma ikeribaja moliba telo phravdo, thaj rodinge te na oven diskriminirime direktno tari rig e dizjakere administracijake.

izvor:

http://faktor.mk/francuski-minister-protiv-muslimanite-da-se-molat-na-ulicite


Kjani IbraimNovember 17, 2017
skinati-farmerki-24vakti-1.png

2min58

Egipet:Te silujnenpe dzuvla pharavde farmerkencar

O dzuvla valjanela te poštujnenpe korkori pes te šaj o javera da te poštujnenlen thaj o protektiribe e moraleske si poimportantno tari protekcija e granicenge vakerga o Egipetsko advokati Nabih Al Vahš ki jek televizisko debata.

Ov dopherga kaj si „nacionalno dolžnosti“  e dizutnenge taro Egipet te silujnen e dzuvlen so phiravena pharavde farmerke sebepi so ola vazdena šajdipa bašo „seksualno maltretiribe“.

Al Vahš si pendzardo palo kontroverzna lipariba ko Egipet, ov sine misafiri ki tenzično debata baši „Seksualno devijacija“ thaj prostitucija ki emisija anavkerdi Infirad ko kanali Al asema ko maškarutno kotor e paluno masekoske.

I šefica taro NCVR (Egipetsko nacionalno konsili bašo dzuvlane nijamija)  Maja Morsi bangarga e advokate Al Vahš baši phravdo havlaribe thaj vikibe ko silujbe thaj ko phagipe o Egipetsko ustavi.

Al Vahš ko palune lipariba da atakujnela sine olen taro NCVR vakeribaja bilačhe lafija thaj sebepi bašo uništibe e Egipeteske.

O advokati bešela palo plo lipariba čhak lafencar kaj ako leskiri čhaj da phiravela pharavde farmerke zaslužinela te ovel silujmi, vakerena o Egipetska mediumija.

Palo odova ov liparga kaj leskiri čhaj phiravela obična farmerke thaj valjanela te ikerenpe ko istočna tradicije kola ikljona taro devleskere religije.

 



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime