Thursday , August 24 2017

Kozom sig ko dendo vakti transferinajamen

Disave kupe amare romane shaj ovena sa so mangena, ko sakova momenti shaj reinkarninaja ko sa so mangaja, sal te ava dzi ko love ko najloko nachin.Nane sal akava masek ko dive e ramazansko posteske, akaja slika dikava angleder but bersha da, sar so aljum akari te dzivdinav.
Nane akava sal erati avdive jali sal ko akala ramazansko postija , kote so pobut Romen thaj romnjen dikava sar panle pumare shere thaj molinena devlenge e manushen pretezno muslimanen bashi dejbe sadaka. Dzi erat akala isto manusha kola so sako dive dikavalen ko droma ko tramvajsko avtobusko stacionija taro jek puti prekal i rakj transformiringjepe ko muslimanija , sar bi khedena sa milost e vernikongoro ko bidzuko so si sunto e vernikonge tari islamsko veroispoved.

Nane kotor tari diz, kote so na ucharena kupe Roma, kola so ulavgjepeske reonija koja kupa kote shaj te mangel, bizo te ovela konkurencija taro javera kupe.

Odova so pobut iritirinela e gadzen , nane akaja lengiri transformacija, numa o stili lengere dzivdipaskoro, dzivdipe ko thana bizi elektrika, dzivdipe ko uzurpirime thana ,kola so palo hari vakti pretvorinenalen ko deponije.

E, akana pucajemen soske upreder e Roma ani EU isi bare predrasude,thaj stereotipija ko si bange asavke bilache kontrer manushikane hakoske?

Na trebela taro dujto puti te pogodinen o dzovapi amen jali poshukar vakerdo okola kupe Roma kola so na mangena te integririnepes te shaj korkori ola upreder peste te chinaven o predrasude thaj stereotipja tari rig e gadjengiri.

But Roma o bangipe chivajelen upreder o gadje so na mangena e Romen , ki fuhal ola si ki misal savore Romen generalno, na dikena jali na gndinena bashi kupe , sa sijem chivde ki jek generalno nota baso stereotipija, okola da so si integririme trebela lenge pobuter vakti soleja bi sikavena sine e gadjenge kaj sa o Roma nane jekh, sar so si sa o Nemcora nane fasistija, jali sa o Francuzija nane rasistija thaj agar poadari.

Ko vakti kana kuvgja i Bugarija thaj i Romanija ani Europakiri Unija, but Roma taro akala post komunistikane phuvja ale ki Unija, ko than te asternpes te keren buti, te sikloven i chib te meken pumare chaven ani shkola, ola dikena sar shaj majlokeste te zarabotinen love, jekhutni asavki pozicija basi zarabotka si mangipe devlenge, kote so na sijan obvrzimo te ove ki jek prostorija jali ki disavi buti 7 jali 8 saatija,agjar sijan slobodno bizi muka pruzindor te vasta, tikne maksumeja ko vasta thaj leskiri zoupotreba ko droma , ko dive te zarabotine pobuter nego jek obicno rabotniko.Na, na vakerava napamet sa akava, isima kedime pobuter informacije taro nekobor manusha kola so vakerena kaj ko dive niked na sine potele taro 60 eura,jek vakergja kaj sine dive kana lilja 150 eura , na sasto dive numa par saatija em but si vazno ki koja lokacija sijan instalirimo.

Kaj si agajr shaj sigurno te potvrdinav, so jekhe amare phraleja kas so isi romani asocijacija, araklja dese familienge stanija thaj buti, jekhutno uslovi si te meken e chaven ani shkola, taro desh familije sal trin familije prihvatingje akava izazov, okola efta na mangle obrazlozibaja so ako e chaven mekle ki shkola ko ka anel lenge te han maro, zalosno.

Adaleske sig valjani te transformirinajemn ko polache dzivdipe ko prifatibe sa okova so denamen o thema kote so araklovaja, pobut nego amare matichno thema, a na sal te transformirinamen keda ka trebel te ava lokeste ko love, bizo te tamarina o avutnipe amare chavengoro thj sasti nacija te ikerela talako predrasude thaj stereotija kola so amen gradinaja la a, o gadje asvaltirinena la.
Ako amen mangaja te chinavenpes akala predrasude thaj diskriminacija valjani te trampina amare zivotna navike, te trampina amare higiensko navike, te trampina amari svest kaj odova chavo sal shkolaja shaj teiklol mujal sa o probelmora so si angleder leste, shukjur ola tale ko thema kote so isi pobari toleracnija bashi manushikane hakaja nego ki lengiri matichno them, adaleske valjani te istamalkerelpes akaja bari tolerancija bashi shajdipe sarinenge te agorkeren shkola te oven ki buti bizi difernencija koj kotar avela savoj talo.
Vakti talo, angli amende vakti basi transformacija amare zivotno navikenge.

Mozes Solomon (Muhadjer Sulejman)

 

Chitingen li akava?

Soske nae Rom ko majučzo rakovodstvo ko Sdsm koga isi sa o etnikumija !?(Kolumna)

Angleder nekobor divesa ko Sdsm  sine birime o centralno pretsedatelstvo sar thaj Izvršno odbori. Ki …

Shaj li i vizija te ovel chachipa

I vizija si kotor, amare gndipaskoro kaj ko avutnipa ka ovel agjar sar so dikaja …