Sunday , February 19 2017

Regionalno Romengoro Samiti baši Paščimalo Balkani Taro 23 dži 24 noemvri ki Priština

 

Ko Kosovo, ikjergja pe regionalno samiti anavkerdo “ Perspektive tari phuv: šajdipa baši Romengiri inkluzia ko Paščimalo Balkani. O Samiti sine organizirime tari organizacia Civil rajts difenders( CIVIL RIGHT DEFENDERS), a ko leskoro phravine than lele pendžarde anava sar so sine o Iljmi Jašari, Džijaneskoro nijamiarakhutno ko Kosovo, Goran paulson, konsilideibaskoro manuš , Šerutno ko Kotor baši zuraribaskoro barabarbutikeribe ki Švediakiri ambasada ko Koovo, Stefano Njoki, konsilideibaskoro dženo baši khedinengere bukja ko EUSR, baškim Ibiši, egzekutivakoro direktori ko Anglunipe barabar thaj avera. E Samiteskoro šuru sine rezervirime baši Tema: E Romengiri integracia 2020: Bukja keribaske thaj šajdipa e Romengje ko Paščimalo Balkani kolate lafikergje prezententia tari Srbia, Kosovo, Albania, Bosna thaj Hercegovina thaj Makedonija. Aso Zurija Sait, prezententi tari Makedonia, dženi ki organizacia Mamujipe e čelalipaske mamuj o Džuvlja, amare phuvjate o palune evidentia kolen isi amen baši Romengoro gendo si taro paluno džijaneskoro hramovibe ko 2002 berš, numa kana kerela pe lafi baš oficialno evidentia ulavdeste sar misal akana aktuelno pučibe kobor Roma isi avazikerutne amare phuvjate, odova gendo nane ko sahno pendžardo soske o registririme avazikerutne nane ulavde aso etnikano preperibe. So athinela baši bukja kola džiakana si kerde thaj valjani te del pe lenge majbari sama ko avutne panč berša, o Sebastijan Šerifovič , aktiviti baši Romengere manušikane hakoja taro Kosovo, lipargja kaj šukar si so kerena pe strategie bašo Roma ko Paščimalo Balkani, numa bezehaske akala strategie sa panda našti te realizirinen pe ko majdurust čhani soske sine hardžime bareder sume love baši lengiri implementacia, numa na sine odova kerdo ko majadekvatno čhani thaj na sine involvirime but romane prezententia ki lengiri realizacia. Ki tema : O mediumia thaj lengoro zuraribe: vakti baš iranibe, vakti baš akcia, o moderatori ki akaja panel diskusia o rajo Daut Čulandži, šerutno redaktori ki redakcia ki romani čhib Jekhipe tari Radio televizia Kosovo, vakergja kaj valjani te del pe bareder sama bašo romane mediumengoro kapacitetengoro barjovibe soske akana i situacia e mediumencar si but alarmantno. Romane mediumia nane ko a o phuvja taro paščimalo Balkani, a odola kola kerena buti arakhena pe jekhe bukjarne platformaja savi na anela bareder anglunipa ko haberideibe ulavdeste baši teme phanle e Romencar. Odoleske ki te vazdel pe o interesi baši terne te hramonen pe ko adekvatna fakultetia baši žurnalistika valjani o akanutne mediumia te oven ko jekajek pire e moderno tehnologiaja baš informiribe soske o nevo investigativno žurnalizmo anela artikulacia baši but čhipote phanle e Romencar, a akava informiribaskoro čhani ki kombinacia e moderno tehnologiaja thaj e bare takatea so dena o socialna drakhina thaj o internet si but džanle baši Romengoro informiribe. Ki odoja dromarin sine thaj komentaria taro thanlendutne ko Samiti kola lipargje i situacia e naromane mediumencar kola dena but hari haberia e Romenge, thaj te dengje tgani odola si čhipote kana diso bilačho ja došalo sine kerdo taro Roma liparindor thaj o etnikano preperibe. I tema kolaja sine agorkerdo o avgo dive taro Samiti sine E Evropakere romane džuvlja: maškar i tradicia thaj i emancipacia savi vazdingja majbaro interes taro participantia sebepi so taro panelistia Sunita memetovič, avukatka ki firma Erikson thaj Hogkvizit tari Švedia, Špresa Aguši, Romani džuvljani drakhin taro Kosovo thaj Monika Ajvazovič, romani džuvljani aktivistka taro Kosovo sine liparde buteder misalia baš odova sar panda dikhela pe i romani džuvli avgo ki lakiri khedin kote so oj dživdinela ulavdeste ki lakiri familia, a pali odova thaj ko sasoitnipe. Sine liparde personalna kamijabale misalia kolea sine sikavdo kaj o romane džuvlja valjani te džanen so mangena, te ovel len uži vizia baši peste thaj sakova dive te roden odola nijamia thaj hakoja odolea so ka aćhoven zoraleste pe pirende thaj ka oven majbari motivacia okole džuvlenge te šaj te keren buti upri plo korkorutno bajrovibe thaj educiribe odolea so e edukaciakoro džanlipe sine ćhivdo ko avgo than, a pal odova o advokasi ja o vazdibe o hango baše ple hakoja valjani te ovel salde jek arkalo instrumenti baši džuvljakoro barjovibe thaj emancipacia. Ko dujto dive taro Samiti majbaro akcenti sine dendo ko duj teme, ikeribaja taro duj sesije phanle e fondencar baši Romengere hakoja phanle e Romengere participaciaja olende thaj So šaj te iranel pe thaj šaj li te kerel pe asari baši romane hakongoro anglunikeribe. Ki avgo sesija o Adi Sinani, romano aktivisti thaj dženo ko Civil rajts difenders lipargja i akanutni situacia pučindor e participanten baši situacia lengere phuvjende, džikote o Gazmend Salijevič dženo ko Evropakoro centro baši manušikane hakoja ko Kosovo motiviringja e participanten te gndinen majbut kola bukja si zarurime jekhe romane biradžakere organizaciake ki te resel dži fondia, save čhania valjani te istemalkerel ki te resel dži olende. Ki dujto sesija sine bareder diskusie baši nevi generacia agende phanle e iranibaja thaj majbaro akcenti sine dendo ko barabarutno thanleibe ko iniciative kola šaj ko avutno butikeribe thaj te anen iraniba thaj pozitivno asaria upri isipaskere procedure phanle e Romengere hakoncar.

 

Chitingen li akava?

Tu šaj sa sar o Tane Kurtić – avgo dierkotir Rom an i jekh škola an o Leskovac

Tu šaj sa sar o Tane Kurtić – avgo dierkotir Rom an i jekh škola …

Baro IRU Kriseskoro proceso mujal o Dorin Čoaba, ko 15 januari 2017

Aso o IRU Statuto thaj anglutne lende aktivitetia an i konekcia ko phagiba e IRU …