Ani them dživdinena 100.000 Roma

Ani Republika Utarali Makedonija isi majhari 5% Roma. Aso o evidentija analizake taro Themako instituto baš statistika (TIS) thaj o javera xainga evidentenge ani them, akatutno romano dživdutnipe isi majhari 5 %, džikana, sahno romano dživdutnipe, astarindor thaj i dijaspora, isi trujal 7%. Akava procentualno astardipe e Romengo ani them ko gende, vakerela kaj isi trujal 100.000 dizutne akatutne Roma, ja 145.000 Roma, astarindor e dijaspora ki Evropa thaj sumnal. Baš akala gende isi but argumentija save sikavena kaj o proektirime gende baš romano dživdutnipe ko avutno hramonkeripe ko 2021 berš si majbut taro čačikane. Džanindor kaj o paluno Hramonkeripe sine ikerdo ko 2002 berš, a odotar nakhle 19 berš, manginal si te kerelpe proekcija baš o evidentija e populacijake, ulavdipaja kana kerelape proekcija baš i romani populacija ani them.

Anglo o argumentija, importantno si te mothovelpe kaj o hramonkeripe si statistikani operacija savi tasvirikaneste sikavela i situacija ani them ko pervazija taro pobut sektorija thaj umala. Numaj, baš o Roma akaja operacija isi ola politikano karakteri sebepi o bireslutno tromalipe savo kerena sine o institucije baš o Roma, a o jekhajek bireslutnipe sine ki labardin javere khedinenge thaj lengo anglutnipe. Aso o evidentija taro nakhlutne hramonkeripa, šaj te dikhelpe kaj isi manipulacija ano genjibe e Romenge ani them. Ko 1981 berš, hramonkerde sine 43.125 Roma, ko 1991 berš, hramonkerde sine 52.103 Roma, ko 1994 berš hramonkerde sine 43.707 Roma, a ko 2002 berš hramonkerde sine 53.879 Roma. Avgo argumenti sikavela našavdipe 8.396 Romenge baš 3 berša ko vakti taro 1991-1994 berš, ki khedin savi isi ola trendovsko majbaro kontinuirano bajrovipe. Kana analizirinenape o evidentija javere khedinenge baš o jekajekh vakti, šaj te notirinelpe bajrovipe disave khedinenge kobor so si o ververipe e romane khedinako ko jekahjekh vakti. Dujto argumenti si diskutabilno baš o gendo e Romengo ani them sebepi so but biradžake organizacije tari them thaj maškarthemutne organizacije aso pire verifkuime xainga thaj mape, proektirinena romani populacija dujfore majbut taro oficijalnikano gendo taro 2002 berš. Aso o Konsili e Evropako ko 2012 berš, ani them isi trujal 197.000 Roma sar ekvašipe, džikote sar maksimum gndinelape kaj si trujal 260.000, a sar minimum trujal 134.000 Roma. Akava evidenti sikavela baš seriozikani manipulacija upro Roma thaj o sadajekhipe e romane khedinako, ko majbut gendo baš ververipe taro odova si so sar oficijalnikano evidenti. Trinto argumenti si o bibaxtagorutno zumavipe ko 2011 berš, kote kerelape sine signalija tari rig e romane hramokeripaske dženendar, kaj isi manipulacija ko hramonkeripe Romencar save so alusarde te hramonkerenpe ki romani čhib. Sebepi i presia savi avela sine taro biradžake organizacije thaj aktivistija, o hramonkeripe ko 2011 berš sine zaruri te ovel ačhavdo. Akala trin argumentija si legitimno karana soske o Roma xaljovena o hramonkeripe sar politikano pučibe savo so si reperi baš o lačhipe e nijamengo ani them, nijamalo astardipe ke radžaki thaj publik administracija, jekhajekhalo regionalno bajraripe thaj but javera politike phanle e gendoja e khedinengo.

Aso i analiza tari vitalno statistika, ja o kontinuirano bajrovipe ko palune 19 berša ani them, ki komparacija javere khedinencar bizo etnikane Albancija, o Roma isi olen majbaro kontinuirano bajrovipe. Ververindor tari khedin e Khorajengi, savi so tiknargjovela ko sakova avutno hramonkeripe, voj si jekh taro majgende khedina ki them taro Roma. Sa o khedina save so si trujal o Roma, si olen piri dajaki them savi so khelela bari rolja, majbut ko vakti taro hramonkeripe sa resarinaja te kerel presia upri Republika Utarali Makedonija thaj piro džijani. Odoleja generirinena majbut čhanija baš asimilacija upro romani khedin sebepi so o Roma isi olen majbaro kontinuirano bajrovipe. Aso o evidentija ko vakti taro 2002 dži 2020 berš, sine bijame majbut taro 32.000 Roma, a mule trujal 8.500. O ververipe maškar ko bijame thaj mule determirinela o kontinuirano bajroviše, a odova gendo si trujal 24.000 Roma. Akava gendo džipherdutnikaneste si zazuri te lelpe anglodikho sar džijani ko romano etnikano preperipe.

Jekhajekh agjaar, aso i analiza taro Instituto baš rodljarkeripe thaj analiza politikenge – Romalitiko, fundirimi taro evidentija andolende rodipaja informacije taro publik karakter phanle e sikljovipaja, dikhlem kaj hrmonkerde Roma ko sikljovibasko sistemi ko jekh berš isi trujal 15.000. Trujal akala 15.000 sikle Roma save so si kotor taro sikljovibasko sistemi, javera rodljarkeriba sikavena kaj trujal 5.000 Roma nane kotor taro sikljovibasko sistemi sebepi ververikane karane. Isindor o anglodikhlipe kaj isi amen 20.000 čhave ko sikljovibasko beršipe, te leljape anglodikhlipe kaj jekh romano jeri isi olen 5 džene, aso o evidentija taro Themako instituto baš statistika (TIS), i romani khedin si majbutčhavengi khedin ki them, o gendo e Romengo ki them si 100.000.

 

Panda jek statistikano mothodipe savo so proektirikela o gendo e Romengo ani them si i phird e bibukjarnengi ki them. Aso o evidentija andolende tari Agencija baš bukjarnipe ki Republika Utarali Makedonija, ki them ko 2020 berš isi 14.401 aktivno džene so rodena buti taro romano etnikano preperipe, džikote palem 3.410 si pasivna džene so rodena buti. Džipherindor akale gendeske, aso o evidentija taro amare rodljarkeriba isi trujal 10.000 Roma save so nane registririme ano sistemi sar džene so rodena buti. Aso akava khedipe i proekcija sikavela kaj ani them isi trujal 100.000 Roma.

Aso o mapiribe taro Instituti Romalitiko, ani dijaspora, ja ko thema taro Evropaskoo kontinenti thaj o javera kontinentija, isi trujal 30.000 dži 40.000 Roma. AVAJA ki avutni kampanja baš hramonkeripe intenzivno kontaktirinela e dijasporaja thaj si identifikuime dizutnenge organzacije, medije thaj individualcija save butikerena ko teren ko evropake phuvja sa resarinaja te mobilizirinelpe i romanii dijaspora ko avutno hramonkeripe. Aso o evidentija, identifikuime si majbut taro 30.000 Roma save so dživdinena ki Evropsko Unija a ko jekhajekh vakti isi olen čačikano makedonijako identifikuibasko dokumenti. Ačhovela salde te hramonkerenpe thaj te oven kotor taro akaja operacija sa resarinaja te tasvirikerelpe o čačikano gendo e Romengo makedonijake darhencar.

Akala gende ka oven sine o realno statistikano tasviri e Romenge ani them, numaj, palem, zaruri si te potencirinelpe thaj o trašavutnipa save so si identifikuime ko thana sar so si Ohrid, Struga, Resen, Strumica, Radoviš thaj javera komune. Aso o evidentija taro lokalnikane liderija thaj o terenska aktivitetija tari AVAJA identifikuime si zumavipa baš asimilacija sebepi ekonomikane benefitija ja palem, šartikeripna kupenge tari rig e javere khedinenge ki them sa resarinaja o Roma te oven identifikuime sar Khoraja, Albancija ja Egipjanija. Isi amen anonimna xaberija taro Roma kaj ko akala komune disave etnikane khedina daravena thaj manipulirinena e Romen sa resarinaja te hramonkerenpe sar na-Roma, majbut ako kerena javer, na-romani čhib, ja palem dživdinena ko na-romane mahale.

Sebepi odova e Themako Instituto baš statistika (TIS), sar šerutni rig barabar sa e themake institucencar zaruri te ovel olen ko anglodikhlipe kaj asavke manipulacije ko teren isi. Sar sikli lekcija taro palume hramonkeripna, o Roma si pharpale taro asavke zumavipa sa resarinaja te arakhelpe o demografikano inžinering thaj jekhduzipe ani them. Numa, odova so si zaruri te džanel o TIS a ko jekhajekh vakti thaj o javera etnikane khedina ani them, si kaj ko akava hramonkeripe o Roma nane te oven manipulirime gendencar save so nane jekhajekh e čačikane evidentencar. O uprevakerde argumentija mothovena kaj ki them isi trujal 100.000 Roma. Te kamla i them čačikani statistikani operacija, zaruri si te kerel buti ano teren thaj te čhinavel akale manipulacijencar ki te ovel o hramonkeripe pal ko evropake standardija.

 

Autori: Suad Skenderi

Programsko menadžeri ko Instituto baš rodljarkeribe thaj analiza politikenge – Romalitiko

Edvin Azirovik

https://24vakti.mk

Related post