Kjani IbraimDecember 30, 2017
UJP-24VAKTI-1.png

3min750

UJP: Taro 01.01.2018-to nevi procedura bašo  personalno danokija taro dohod baši Makedonija thaj stranstvo.

UJP

E Kanuneja bašo menibe thaj dopheribe bašo personalno danoko taro dohodi taro 1-to januari 2018-to berš anelape nevi procedura bašo računibe thaj pukibe o personalno danoko, kova so ka kerelpe elektronsko (E-PPD) dzi ki Uprava bašo javna prihodija preka ko nevo sistemi e- personalno danok.

„Elektronsko računi bašo prihodi thaj danok isilen obvrska te muken o pukibaskere prihodija taro pravna personija, keda pukinena o prihodija palo sa o osnove baši fizička personija klientija ki Republika Makedonija thaj naklientija, osvem baši pukiba i plata e bukarne personenge. Fizička personija klientija kova so ikerena prihodi taro javer fizičko personi thaj prihodija taro stranstvo, osvem bašo prihodija taro keribe i korkori samostajno dejnost, sar thaj fizička klientija kova so kerena prihodija taro javera fizička personija ki Makedonja“ informirinena tari Uprava bašo javna prihodija.

Taro UJP informirinena kaj anena Elektronsko računiba (E-PPD), o dizutne bašo prihodija kova pašlona ko odanočibe, a si ostvarime thaj ikerde ki phuv jali ko stranstvo šhurakeribaja taro 1-to januari, nanelen pobuter obvrska bašo dejbe akonativno danočna prijave PDD-ADP/PI, PDD-ADP/KD thaj PDD-ADP/DP.

Šhurakeribaja taro 2019-to berš Uprava bašo javna prohodija ka izdajnel pherdo beršeskiri danočno prijava e dizutnenge preka ko sistemi e-pdd.ujp.gov.mk, bašo prihodija kova so ka ikeren len ko 2018-to berš. O dizutno ka ovel le obvrska samo te potvrdinel jali te koregirinel i prijava.

Tari Uprava bašo javna prohodija dopherena kaj e kanuneskere menibaja thaj o neve danočna procedure bašo personalno danok o fizička personija kova so ikerena prihodija taro bikibaskere korkoro ple phuvjakere (zemjodelska) proizvodija, kova so šhurakeribaja taro 1-to januari 2018-to berš nanelen obvrska te muken prijava baši registracija e obvrzinikonge kova so ikerena prihodija tari phuvjakiri dejnost.

 


Kjani IbraimDecember 30, 2017
pasoshii-makedonija-24vakti-1.png

2min2745

Dikhen šukar tumare pasošija čhivenape kazne dzi ko 500 evrija.

Dikhen šukar tumare pasošija

Iako akava kanuni ko takati khuvga panda ko 2007-to berš, o Ministeriumi bašo andrune buka angleder 3 berš šhurakerga te ulavel phagipaskere prijave bašo namenimo prezime ko pasošija, adaleja so o mominsko jali vakerdo dzuvlakoro prezime koštinela len kazna taro 100 dzi ko 500 evrija, ako o venčime thaj prandime thaj venčime dzuvla na pazinena ko ple dokumentija thaj na čhivena jek prezime.

Prema ko informacije taro MVR dzi akana ulavenape phagipaskere merke bašo akava sebepi ,dzi akana nane panda kazna taro 500 evra, a majbuter si kaznime dzi ko 100 evrija.

O inspektorija majbuter ulavena opomena bašo adala so mukle i phuv jali o pasoši koristingele samo bašo meden mesec.

O dizutne resarenape kaznencar thaj keda ka resen ko šalteri taro oddelenije bašo dzajbaskere isprave jalli dokumentija, kote so atar si vikime ko lafi keribe inspektoreja, ako o pasoši koristimo palo odova taro MVR resela kazna kolake isila roko te pukinelpe dzi ko 8 dive, thaj e phagipaskiri prijava bičhalelape dzi ko sudija bašo phagipa.

Ko kanuni bašo dromeskere isprave si diklo roko taro 30 dive bašo menibe o dromeskere isprave, ako valjanela te kerelpe meniba ko lična podatke.


Kjani IbraimDecember 30, 2017
visoko-akciono-plani-roma-24vakti-1.png

2min264

Jekhutne avazeja usvojimo Lokalno Akciono plani bašo Roma ki diz Visoko BiH.

Jekhutne avazeja

Ko 14-to bešibe taro komunakere šherutne ki diz Visoko kova sine ikerdi erati, jekhutne avazeja usvojimo si Lokalno akciono plani bašo anglodzajbe o hali e Romane populacijake ko kotor taro bukarnipe, educiribe, sastipaskere thaj socijalna protektiribe thaj stambeno protektiribe ki komuna Visoko taro 2018-to dzi ko 2020-to berš.

Prema o neve programe kova si namenime baši integracija e Romenge ki Bosna thaj Hercegovina, kova si prioriteti reliziribe o proektija thaj aktivnostija kova ka ikerenpe ki komuna baši decizija o problemija e Romengere. Korkori adaleja dopherelape thaj importantno strateško dokumenti te šaj sar o aktivna Romane khedipa kova so zavisinena taro donatorska sredstvija te den arka e khedinjake.

„O procesi bašo keribe akava dokumenti šhurakerga taro 2015-to berš, maškar ko adava sine thaj potreba taro but mučibe, založibe thaj lobiribe te šaj reselpe dzi ki finalizacija e dokumnenteske thaj leskoro usvojbe. Akana ačholamen bari buti, usvojbe akale dokumenteske si avgo planirimi buti realiziribaske“ vakerga Melina Pirija šherutni kova so vazdinga akaja inicijativa baši usvojibe o lokalno akciono plani.

I bukarni grupa  bašo keribe o lokalno akciono plani si personija prestavnikija taro institucije, komunakere službe bašo lokalno ekonomsko razvibe, komunalna buka thaj protektiribaskiri okolina, Centar bašo socijalno buti, Biro bašo bukarnipe, Kher sastipaske, predstavnikija taro fudnavne thaj maškareduciribaskere siklane ko Visoko, angledersiklovne Visoko, prestavnikija kantonalno vlast thaj členija taro khedipa. Baro ikeribe bašo keribe o dokumenti jali organiziribe o sostanokija denge i Misija OSCE ki BiH thaj World Vision.

Akava dokumenti si importantno baši i Romani khedin ki diz Visoko soske i komuna hramonga thaj lela obaveza kaj aktivno ka kerel buti ko anglodzajbe o hali e Romengoro ko adava kotor tari BiH.


Kjani IbraimDecember 30, 2017
mila-carovska-izvr_itelija-24vakti-1.png

1min467

Izvršitelija nane te blokirinen o računija e socijalcongere.

Izvršitelija nane te blokirinen

Izvršitelija nane više te blokirinen o računija e socijalno slučhaenge, o Ministeriumi bašo trudi thaj socijalno politika hramonge memorandumi bašo barabarbuti keribe e izvršitelengere komoraja.

Akale šajdipaja ka protektirinenpe o nijamija e personengere kova si korisnikija tari socijalno arka, a dzi kote o ministeriumi lokharelape taro pare taro budzeti te agorkeren ko izvršitelija.


Kjani IbraimDecember 27, 2017

3min2032

E čhorolipaske  agor nane: Ko jevend nasvale romnaja thaj 5 čhavencar bizo struja, bizo kašta thaj bizo troška hajbe.

E čhorolipaske

Ko drom Vietnamska numero 95 ki komuna Šuto Orizari , dzivdinela jek Romani familija 5 čhavencar kola nanelen khanči thaj si mukle ko devleskoro rahmeti.

E čhorolipaskeSadmehan Husein thaj Afrodita Husein kova si nasvali tari depresija ple 5 čhavencar dzivdinena bizo fundavne šartija dzivdipaskere ko akala šudre vaktija thaj ko jevend ola si bizo struja, bizo kašta čak bizo hajbe da.

Sadmehan Husein rodela arka thaj halojbe bašo pukibe i struja, jali dejbe bilo savi javer arka, sebepi so ov na kerela buti thaj dzivdinena taro socijalno kova si ko resaribe taro 3.000 denarija thaj ov sekova dive khedela surovine thaj kartonija te šaj ačhon ko dzivdipe sar so vakerela ov ko dive ikalela paše 200 denarija te šaj kinen maro , kova so disavo puti ačhona thaj nanelen ni troška hajbaske.

Ov dopherga kaj na resla le bašo khanči diso te šaj kerel, na iklola ko agor e hajbaja, a kamolii te kinel pe nasvale romnjake ilačhija kova si nasvali tari depresija, a lake si importantna thaj hramonenalake redovno te lel pi terapija sebepi so adala ilačija smirinenala thaj na kerela peske problemija thaj pharipa.

E čhorolipaske

Ko jek ov vakerga kaj  rodinga arka tari komuna Šuto Orizari thaj o dizjakorošherutno Kurto Duduš buti thaj bukarnipe, kote so ko adava o dizjakorošherutno vakergaleske kaj ka pherel le thaj ka arakel leske buti.

E čhorolipaskeO majtikno čhavo dzala ki angledersiklovni, ola dzanena kaj o educiribe si importantno, numa vakerena kaj nane ko šajdipe te den pumare čhavenge pobuter sar sa o javera jerije thaj manuša, dikhibaja kaj isile panda jek čhavo kova so dzala ko fundavno educiribe thaj si 5-to klasi,isilen čhaj kova so agorkerga fundavno educiriba, a okola čhave si khere.

Sadmehan Huseini apeliringa dzi ko sa o humana dizutne kola si tari Europa ko jek thaj tari Makedonija koj si ko šajdipe thaj mangela te den le arka te šaj ovel leskoro dzivdipe ko normalna šartija.

 


Kjani IbraimDecember 27, 2017
insoc-1-24vakti-1.png

3min394

Povik bašo finansisko ikeribe e dizutne organizacijenge.

Povik bašo finansisko

Khedipe Inicijativa bašo socijalna promena- INSOK Skopje ko barabar buti keribe e Romane edukativno centroja „Ambrela“, humanitarno thaj šukartvorno khedipe e Romengoro „Mesečina“ taro Gostivar thaj o Khedipe bašo protektiribe o nijamija e Romengere taro Štip, ko ramke taro proekti „Avrik taro krugo- bi dikhle ko opštestvo“ kova so kerelape finansisko arka tari Europakiri unija ko ramke taro IPA Programa bašo dizjakoro opštestvo thaj mediumija 2015, havlarena:

Finansisko ikeribe kova si bašo dizjakere organizacije kova so mangena te anen prema ko zorakeribe e vlijanibaske ko kreiribe o javna politike baši eliminacija thaj procedure thaj administrativna pharipa kolencar arakhenape o Roma bizo dokumentija baši lično identifikacija thaj dela šajdipe ko fundavne nijamija sar jekutne dizutne ko opštestvo.

O predlog proektija valjanela te promovirinen  thaj te oven nasočime ko arakhibe thaj registracija neve slučaevija taro personija bizo themutnipe thaj te len pe perventivna aktivnostija bašo čhinajbe o šajdipe te iklon neve pharipa.

-O proektija kola so ka oven nasočime ko neve slučhaevija e personenge bizo dokumentacija thaj temutnipa.

-O proektija kola ka oven nasočime baši arka thaj registriribe e personen bizo lično dokumentacija.

-O proektija bašo zastapibe te vazdelpe i svest tari pervecija thaj rešibe e problemege thaj o potrebe e personenge bizo dokumentacija.

O fondi bašo finansiribe e dizjakere organizacijen resarela: 80.000.00 evrija,  sekova poedinečno granti na sminela te ovel potikno taro 5.000.00 evrija jali te nakhavel o maksimalno resaribe taro 10.000 evrija.

Kriteriumija bašo prijavibe e zainteresirime dizjakere organizacijenge si prezentirime ko nasoke bašo povik jali havlaribe thaj ko pridružna obrascija bašo prijavibe ki rig www.insoc.org.mk.

Dikhen pobuter ko linko bašo apliciribe:

http://insoc.org.mk/?p=691

 


Kjani IbraimDecember 27, 2017
Zavrsna-konferencija-bukarniperomen-24vakti-1.png

3min417

Agorutni konferencija: Pristap e Romenge dzi ko (korkoro)bukarnipe.

Agorutni konferencija

Avdie agorkerga o sprovedibe e proekteske „Pristap e Romenge dzi ko (korkoro) bukarnipe“ preka ko pobuter taro 140 Roma, Egipkjanija thaj pripadnikija taro javera khedinja taro Skopje,Ohrid, Struga thaj Kičevo sar taro javera komune da taro Skopsko thaj jugozapadno regioni kova so vazdinge ple veštine bašo pobaro nivo, adaleja so te šaj te uključinenpe ko kurko taro trudi.

Sarine so lele than ko proekti barakerge ple šajdipa bukarnipaske thaj kokrkorobukarnipaske preka ko obuke bašo komunikaciska veštine thaj aktivno rodibe buti, obuke bašo pretpriemništvo thaj tehnička veštine, ko jek thaj o obuke preka ki buti jali praktikanstvo.

Plo potencijali baši bukarnipe preka ko obuke bašo komunikaciska veštine thaj aktivno rodibe buti barargele 70 bi bukarne personija, dzi kote o obuke bašo pretpriemništvo sinelen šajdipe te oven kotor lendar 66 personija adaleja so sine lenge sikavdo sar te vodinen plo biznisi thaj ple ideja te prezentirinenlen preka ko biznisi, o majšukar 3 idee sine lenge dendo pustik.

Šukrakeribaja 19 kompanijenge, 38 bi bukarne personija sinelen praktična veštine ko periodi taro 2 masek thaj bizo rezervirimo lele o šajdipe bašo resaribe plo avgo bukarno iskustvo.

Neve veštinencar sar so si: frizerija, šminkerija, monterija bašo solarna panelija, nega čhavenge, kompjutersko smetkovodstvo thaj stolarija, resargepe 17 personija preka ko obuke bašo tehnička veštine ko periodi taro trin masekija.

Ko ramke taro proekti si thaj i publlikacije taro pretpriemništvo thaj razvibe e biznisenge ko pripadnikija e khedinenge ki Makedonija kolencar prezentirinelape i kompilacija taro naodija thaj angleder mesažija taro kerdo rodlaribe bašo pretpriemništvo thaj razvoj e biznisenge thaj „start-ap“ ko pripadnikija taro khedinja ki Republika Makedonija.

O proekti ikerelape sine 12 masekija thaj si finansirimo tari Europakiri Unija taro IPA Programa bašo razvibe e manušeskere resursija preka ko sektori bašo centralno finansiribe thaj phanlipe e kontraktenge angleder o Ministeriumi bašo finansija thaj Ministeriumi bašo trudi thaj socijalno politika, dzi kote o proekti ikergele i Makedonikani razvojno fondacija bašo pretprijatija thaj Lokanlno agencija bašo razvibe tari Struga.

 


Kjani IbraimDecember 26, 2017
instagram-24vakti-1-1280x853.png

2min670

Kobor pare lelape taro pratibe ko Instagram?

Instagram

Jek profili ko Instagram valjanela te ovel le majhari 3.000 kova so pratinenale te šaj o šherutno e profileskoro te šhurakerel te lel pare bašo adava.

Adava sikavga o Dzordzi Kavana kova si osnovači ko internet kurko Trible bašo vlijatelna korisnikija taro socijalna networkija jali pendzarde sar influenserija. Ki pli platforma ov zastapinela pobuter taro 20.000 influenserija kova so povrzinenalen e brendencar so si zainteresirime bašo barabarbuti keribe olencar.

Prema leste dikhibaja o numero taro pratiba e ulavde profileske ko Instagram kova so lelape pare preka ko havlaribe jali posti, a adva izgledinela agar:

 Instagram

Taro 3000 pratiba dzi ko 10 000 pratiba adava si 150 dolarija palo posti.

Taro 10 000 pratiba dzi ko 25 000 pratiba adava si 150-220 dolarija palo posti.

Taro 25 000 pratiba dzi ko 50 000 pratiba adava si 220-350 dolarija palo posti.

Taro 50 000 pratiba dzi ko 100 000 pratiba adava si 350-500 dolarija palo posti.

100 000 thaj pobuter pratiba adava si pobuter taro 500 dolarija palo posti.

Okola korisnikija taro Instagram kova so kerena buti ko posrediba taro Trible lena paše 1.000 dolarija ko jek masek.

Maškar ko adava okola kreatorija e ikerinenge jali sodržinenge kola profilija pratinena len pobuter taro 100 000 manuša šaj te keren but pare.

 


Kjani IbraimDecember 26, 2017
mickoski-vmro-dpmne-24vakti-1.png

1min581

Dikhiba maškar o nevo lideri taro VMRO-DPMNE thaj Zoran Zaev.

Dikhiba maškar o nevo lideri

O nevobirimo prezidenti taro VMRO-DPMNE, Hristijan Mickoski avdie si ko dikhibe e premiereja Zoran Zaev.

O prezidenti taro Govrementi e Makedonijakoro, Zoran Zaev erati mangla leske bah e neve lidereske taro VMRO-DPMNE thaj vakerga kaj nane te ovel le predrasude te reselpe oleja.

Ov dopherga kaj o lejbe than taro VMRO-DPMNE ko kanuneskoro kher si importantno dikhibaja ko adava so avena dujtretinengere kanunija kolenge valjanela deputatija tari opozicija.


Kjani IbraimDecember 26, 2017
bugarija-eu-24vakti-1.png

3min410

Bugarija: Sebepi o Europakoro imidzi kotor taro Roma ka ačhon bizo pi buti.

Bugarija

 

Sar kotor taro merke bašo anglodzajbe e imidzeske ki Bugarija angleder o lejbe o prezidentstvo tari EU ko 1 januari ki Sofija ka brkinenpe thaj nane te mukhenpe o grasta thaj lengere vrdija  ko droma.

Prema ko akava o manuša tari periferija e Bugarsko šherutne dizjake ka našti te keren pi buti, a pobaro kotor olendar si Roma kova so kerena buti transporteja ko takaribe thaj otpadi, a adava kerena le ple grasteskere vrdancar.

Simeon Slavčev  kova si členi taro Dizjakoro konsili ki Sofija baši agencija AFP vazdinga o pučibe kaj valjanela te čhinavel pe o ačhajbe e soobrakajeskoro ko droma thaj liparga, „ O ačajbe e soobrakajeskoro šaj te kerel bilačhipe ko drom thaj adava nijek Europakiri prestolnina na mukela odova, osem ko turistikane buka“.

Prema ko akanaskere kanunija o grasta thaj lengere vrdija sine mukle samo ki periferija ki Sofija, numa sebepi i bilačhi kontrola ola resena dzi ko centro e dizjakoro kote so o soobrakaj si but gusto.

„Ka ovel čhinavdo o ačhavkeribe o soobrakaj ki Sofija mangipaja te kerel anglodzajbe, amen planirinaja te konfiskujna na samo o zarprežna vrdija nego thaj e dzanvaren kova so adava si but loko“ vakerga  Simeon Slavčev.

Avgutno sine planirimo i nevi merka te avel ko takati taro 1 januari, keda i Bugarija palo 11 berš sar uli členka ki Europakiri Unija ka lel o rotiračko 6 masekongoro prezidentsko than ki EU.

Bugarija si majčhoroli členka ki EU, numa si thaj majkorumpirimi taro Transparency International, kova so ka oven kherutne ko bare numersokere sostanokija thaj bešiba taro učho nivo.

Udzarelape kaj o čhinajbe e grastengere zaprežna vrdija thaj o ačhajbe e soobrakajeskoro te šhurakerel taro 1 mart, adaleja so panda tari diz na ange dekreti kote te konfiskujnen e dzanvaren thaj so te keren lencar.

„Akava ka ovel agor bašo amenge, adava ka lel amare dzivdipa“ rovelape Pavel Slavčev kova so isile 40 berš thaj si tari periferija  e šherutne dizjakiri kote so dzivdinena baro kotor taro Roma.

Prema ko EURACTIV.com akava manuš kerela pare thaj ikalela kotor maro preka ko trnasporti so ingalela jaglen thaj kašta, taminiribaskere materijalija  jali otpadija taro kherutnipe.

„Akava keravale 8 berš nanema javer buti thaj na dikava sar šaj te kera buti javečhane“ vakerega Pavel Slavčev.

 

 

 



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime