Kjani IbraimJune 20, 2019
morbili-bugarija.jpg

2min79

Bugarija: O sluchaj e morbilencar bajrola 90% si kotor taro Roma

Akale bersheske o numero taro zarazime taro morbili si pashe taro 100 dzi ko 160 manusha, kova so pobaro  kotor si taro thana Blagoevgrad, Kustendil thaj Sofija, a dzi kote potikno numero isi thaj taro dizja Pazardzik, Burgas, Ruse thaj Plovdiv.

” Isi amen baro numero astarde taro akava virus adaleja so na valjanela te ovel kontakt e nasvaljen e saste manushencar soske o shanse te zarazinenpe si bare , adaleja so dovolno si samo minimalno kontakti ” liparga dr.Kunchev basho Bugarsko fokus.

Dr. Kanuchev dopherga kaj akava virus majbuter lela sila ko Roma kova so ko procentija lela baro than chak dzi ko 90% , a dzi kote pobuter taro 20-25%  o zarazime si chavore.

Postojnena bari rizikija te phiravenpe o morbilija jali po pendzarde sar tikne sipanice ko vakti dromeske jali patujbaske , akava virus araklilo thaj ko jek taro phuvja ki: Makedonija, Srbija, Ukrajna , Romanija , numa vakerela pe kaj akava nasvalipe shurakerga thaj ki Italija , Velika Britanija thaj Francija.

Te shaj tiknarelpe o virus kerelape pobuter pregledija e chavenge  thaj ki Sofija dzi akana si vakcinirime pobuter taro 1.000 manusha naknadno.


Kjani IbraimJune 20, 2019
pavlok-elektricno-alka.png

2min68

Elektricno alka  thaj elktro shokija taro 350 volti cidibaske taro bilache navike

Ko sig vakti iklili jek alka kova si kerdi thaj ka del tumen arka te ciden tumen taro bilache navike sar exemplo dzi kote halen nesavo hajbe kova si stetno tumenge , jali ako pilen but alkohol ako sovena but thaj panda but javera buka , i alka kerela elktro shokija taro 350 voltija  te shaj del signali kaj adava so kerena nane sukar.

Akaja alka tani anavkerdi Pavlok thaj oj shaj povrzinelpe ko mobilno telefoni sar aplikacija adaleja so shaj te birinen tari koja bilachi navika mangena te cidentumen thaj valanela adava te namestinen le thaj i aplikacija ka kerelpeske korkori buti palo adava.

I aplikacija shaj kerelpe thaj e javerenge tari tumari familija thaj taro amala , thaj agar ola ka diken ka pratinen tumen kozom ikerena tumen ko lafi thaj ko cidibe taro bilache navike.

Akanaske akaja halka si 240 dolarija kova si kerdi thaj shaj pendzarel ako mangena te han da  nesavi torta, a dzanena kaj adava na valanela te keren le jali ako planirinen te keren tumenge repete taro tumaro hajbe thaj te han panda oj pendzarela thaj khuvena o elektro shokija , a lengoro maksimalno numero ko dive si dzi ko 150 elektro shokija.

https://www.youtube.com/watch?v=IrVmb3QBg2U

akate shaj dikhen pobuter bashi akaja alka.


Kjani IbraimJune 20, 2019
parii.jpg

2min113

O penzisko sistemi stabilizirinelape uklena  o penzije

O penzisko sistemi stabilizirinelape o rupe ko penzisko stubo pandenape thaj tane potikne liparga i ministerka bashi trudi thaj socijalno politika Mila Carovska .

Nane potreba te oven ki dar o penzionerija, dopherga i ministerka sebepi so olengere sredstvija barile thaj taro 13, 200 akana valjanena te oven 14, 600 denarija.

”  Isi amen kvalitetna penzije basho amare penzionerija thaj importantno si kaj okola da neve penzionerija na valjanela te daran thaj ola da ka dodzaren pe penzije. Taro 3 milijarde kova so doresena sine ko 2006 bersh resljem dzi ko 17-18 milijarde denarija. , adaleja so amen akava bersh dzaja 3,5 milijardencar minus thaj basho avgo puti isplatingepe o penzije bizo te lel pe pozajmica thaj adava si bari buti” liparga i ministerka Mila Carovska.

Akanaske achola isto i granica thaj o bersha kolenge valjanela te pheren sa o uslovija thaj te ikljon ki penzija i ako sine preporake taro maskardzijaneskere finansiska institucije basho promene thaj balaribe.

 

”  O uslovija si  mursha  Taro 64 bersh  , a taro 62 bersh o dzuvlja shaj ikljona ki penzija thaj valjanela te ovel len 15 bersh stazi kova si normalno e phuvjencar ko regioni , a ko javera phuvja kola si porazvime o keribe buti si dzi ko 67 bersh  ” liparga o direktori taro Fondi basho penzisko osiguribe Shaip Zenelji.


Kjani IbraimJune 19, 2019
cemodanovka-romi.jpg

2min120

Deportirime o Roma taro jek Rusko gav sebepi o mudaribe jeke Rusinco

Ko palune dive ki Rusija ko gav anavkerdo Chemodanovka margepe e Rusko dizutnencar ko adava than, kote so ko adava maribe mulo jek taro Rusincija.

Deportirime o Roma taro jek Rusko gav sebepi o mudaribe jeke Rusinco

Sebepi adava o tajsutno dive khedingepe o dizutne atar thaj ikerge masovno protesti thaj palo  nakle duj dive shurakerge te tharen o khera e Romengere ko adava gav.

Palo sa akala bilachipe o Roma pashe ko numero taro 650 dzi ko 900 agar sar so havlarelape taro  razlicno havlaribe ,kaj sa adala so dzivdinge ko akava gav Chemodanovka thaj o komshisko gav Lopatki taro regioni Penza kova so araklola istocna tari diz Moskva uklarde si ko reizija thaj si selime ko Volgogradsko regioni 500 kilometrija podur taro lengoro gav.

Taro javer havlaribe shaj te dikel pe kaj o Roma korkori uklinge thaj gelepske taro adava than kote so dzivdinena sine.

Taro sherutne ko adala thana liparge kaj i Romani dijaspora ko Volgogradsko regioni prifatingja thaj acceptiringa o selibe thaj o ajbe e Romengoro taro javer gav thaj doperge kaj ka dikhlaren sar sine muklo o Roma te keren pli mahala ki adaja okolina.

 

 


Kjani IbraimJune 17, 2019
Ohrid-gezilecek-yerler-640x361-432x230.jpg

2min189

Taro avdive aplicirinen basho nilaeskoro odmor bizo pare

Sa okola familije kola so kerena buti thaj lengere plate thaj sredstvija si potikne jali na nakavena 22 iljade denarija ko masek, ola shaj aplicirinena basho bi parengoro nilaeskoro odmor ko nesave kherutne centrija sar so si Ohrid thaj Struga.

Taro avdive pa sa dzi ko 30 avgust thavdela o javno havlaribe thaj vikibe bashi akava so organiziringele taro Ministeriumi bashi ekonomija, kova so akaja shajsarin si dikhli thaj predvidimi barabar 1,200 bukjarnenge kova so isile po tikne primiba thaj plate te shaj nakhaven po nilaj shukar ko disave taro hotelija ko Ohrid thaj Struga, jali shaj nakhen peske shukar ko prenspasko kotor, jali Popova Shapka jali pa ko Berovo, kote so akaja merka ikerelape taro 2017 bersh  thaj dzi akana koristingela 2.200 familije.

” Akaja merka isila duj aspektija , osvem o socijalno aspekti kova si but importantno kolende ikerena pe thaj podrzinenape familije tikne prihodencar , ko jek aghare isila thaj ekonomsko aspekti thaj akaleja isi amen ko dikhiba kaj bajrola o prihodi ko amare hotelierija thaj avrik da tari sezona” liparga o ministeri bashi ekonomija Kreshnik Bekteshi.


Kjani IbraimJune 17, 2019
voda1.jpg

1min154

Dzi ko 28 juni bizo kamata shaj platinenpe o mukle smetke taro pani thaj gjubretarina

O dizutne taro Skopje kova so isilen bordzi thaj podmukle smetke isilen vakti thaj roko dzi ko 28 juni te platinenlen peske bizo kamata.

Taro JP “Vodovod thaj Kanalizacija” thaj JP “Komunalno Higiena” havlarena kaj sa o korisnikija so isilen tuzhimo thaj redovno roko basho pani thaj gjubretarina isilen shajdipe te platinen le bizo rachunimi kamta.

 

” O shajdipe te platinelpe o bordzi bizo kamata isile ando roko dzi ko 20 dive rachunimo taro 13 maj dzi ko 28 juni 2019 bersh” beshela ko havlaribe kote so isi shajdipe da o fizicka thaj pravna personija te platinen po bordzi kontrakteja phandlo dzi ko 24 masekongere rate , sa ki zavisnost kozom baro tano o bordzi olengoro.


Kjani IbraimJune 17, 2019
srbija-semejna-tragedija.jpg

2min111

Belgrad : Frdinga pe 3 bershengere chaja taro dzami thaj palo adava ojda frdingape

Tragedija astarga avdie ki Srbija ki centralno diz Belgrad  ki mahala Bezhinska kosa , kote so jek daj lela o dzivdipe pe chajakoro kova so sinela 3 bersh thaj palo odova ojda naklja e dunaja thaj muli.

Prema ko neoficijalna informacije i daj majangle chinga o vene e tikne chajakere , palo adava frdingala pa tharga po stani thaj ojda frdingape tele tari zgrada.

Taro svedokija kola so dikhle akava namanglo thaj bilacho cini vakerena kaj majpotresno sine adava so i tikni chaj peli e kuklaja so kelela peske sine laja sekova dive thaj achili lake ko vasta.

Jek olendar vakerela kaj majprvo frdinga e tiknja , palo adava tergovela sine ki tarasa vikindor kaj sa o dzuvla si ko pharo hali thaj zagrozime , kote so ko sig vakti shurakerga jag taro lakoro stani thaj ojda ko adava dakiko frdingape tele ki phuv.

Prema ko neoficijalna informacije vakerelape kaj pobuter komshije molinenala sine te na kerela adava thaj ma te frdel pe , numa sa adava sine bizo nisavo efekti thaj oj nikas na shunga.

Sa akava bi bahtalipe o rom nadzangale keda alo tari buti udzargale phari slika thaj pharo momenti ko leskoro dzivdipe so sebepi adava valjange te intevenirinen o doktorija thaj te smirinen ole da.

 

 


Kjani IbraimJune 17, 2019
germanija-1.jpg

2min234

Germanija: Kozom Koshtinena o kirije te dzalpe te dzivdinelpe thaj te kerel pe buti?

Ake kozom koshtinena o kirije ki Germanija te dzanen sarine so mangena te dzan

Sa okolenge kola so mangena te dzan ki Germanija te dzivdinen thaj te kerne buti valjanela te dzanen kozom koshtinena o kirije thaj kaj adava si jek taro majbare problemija tegani keda mangena te dzan ki disavi javer phuv.

O nazadovolna manusha si sa pobut a taro sherutne si sa poslaba ko adava puchibe nashti dena nisavo dzovapi, adaleja so akava hali anga e manushen ko redo te keren thaj organizirinen protesti sebepi akaja buti kote so ko adava protest iklile pobuter taro 10,000 manusha .

Dzi akana o numerija sikavena kaj ko palune 5  bersh i kirija ustinga thaj uli pobuter sa basho 11,4 %, adaleja so o majskupa stanija arakljona ki diz Minhen.

Ki akaja diz te iznajminen samo metro kvadratno adava avela tumenge 18 evrija , pali akaja diz avela Frankfurt kote so basho samo jek metro kvadratno adava ko love si 14,2 evrija , a palo Frankfurt si o Stuttgart ate platinela pe basho jek metro kvadratno 14 evrija.

Ki centralno diz Berlin i kirija basho metro kvadratno si 6,72 evrija, a dzi kote mangena poeftino te arakhen shaj odova kerena ko Varstejn adva si ki Severno Rajna-Vestfalija samo basho 4,64 evrija basho jek metro kvadratno.

 


Kjani IbraimJune 16, 2019
bostan.jpg

3min96

Gudli nilaeskiri dieta bostaneja

Ako mangena te ikeren dieta thaj gndinena kaj isitumen pobuter kile taro adava so valjanela, tegani akaja dieta ko akava periodi e bersheskoro ka del tumen arka te keren adava.

Dzi kote ikerena akaja dieta ko jek em ka slabonen jek a jek aghare thaj ka osvezinentumen thaj gudlarentumen shuze bostaneja.

Akaja dieta ikerela pe majhari taro 9 dzi ko 13 dive , adaleja so ko sekova tumaro hajbe so hana le ko thavdipe e diveskoro valjanela te dopheren le hajbaja plus thaj bostani.

O bostani dela arka te peraven o kile  thaj ov calarela , a dzi kote ov isile thaj pozitivno hemibe e hajbaske ko organizam, ko jek o bostani ka ovel tumenge sar deserti jali keda ka astareltumen kriza gudleske.

Jek a jek o bostani dela arka te na prehantume thaj si but barvalo hajbaskere materijencar, a si corolo kalorijencar.

Kola buka valjanela te dzanen bashi akaja dieta?

O bostani na valjani te ovel but shudro , ole shaj sudarena le samo angleder  o konzumiribe thaj arakhen le ki e sobakiri temperatura.

Shaj kerena tumenge salata taro bostani , mocarela thaj nekobor kapke taro Balsamsko shut, ko jek aghare shaj heminenale ko blenderi palo naporno thaj pharo treningo te shaj keren shuzo kokteli osvezibaske taro bostani bizo semke, jek casha shudro pani thaj duj roja soko taro limoni.

Ake nakratko  sar jek exemplo sar  valjanena te koristinen akaja dieta:

1dive. Sabaluko : jek kotor bostani, jek casha kafa jali zeleno  chaj bizo shekeri.

Rucko:    150gramija govedsko mas bizo mrsnotije , 150 gramija keravdo orizi thaj jek kotor bostani.

Vecera jali rakjakoro paluno hajbe: 100 gramija kiral , jek kotor intergralno maro thaj kotor bostani.

2 dive. Sabaluko : isto sar o prvo dive.

Rucko: 100 gramija pileshka brekha (pileski gradi), kotor maro , kotor bostani

Vecera jali rakjakoro paluno hajbe: 100 gramija peke mache , 100 gramija orizi thaj duj kotora bostani.

Ulavdo ki akaja dieta si kaj o sabaluko tano jek , a dzi kote ki vecera valjanela te konzumirinen pobuter kotora bostani .

 


Kjani IbraimJune 15, 2019
MOSQUE1.jpg

2min351

Mudarga pobuter muslimanen palo odova udzarga lengere familijen asandoj

O Avstralianco Brenton Tarant kova so si sebepi basho 51 mudarde muslimanija ki dzamija ko Nov Zeland avdie ko adalati vakerga kaj ov si “nevino” thaj asandilo anglo muj e muslimanengere familijenge kova so acie bizo ple pashutne thaj mangle ,a ov mudargalen.

Abdul Azis si o manush kova so iklilo thaj paldinga akale manushe kova so kerga akava namanglo hali thaj ko jek sine sebepi te chinavelpe o masakar thaj ma te ovel panda po pharo e muslimanenge thaj ma te meren panda javera manusha.

Ov ko adalati ustinga mujal oleste lafencar ” Asaja thaj kereja tu mursh akate ko adalati , a nashlan keda me dikljumtut , mukhen ma oleja ki kelija 15 dakikija pa te dika dali panda ka asa”, taro adalati ange dekreti akava bilachipe te dikhelpe sar teroristicko cini,

“Amen siem zorale ov tano adava so nashavgja ” liparga vikindor o jek taro heroja so achile dzivde taro akava bi bahtalipe so araklja e muslimanen Temel Atakodzugu.

Taro pandlibaskoro personali vakerena kaj e Avstraliancoske nane muklo te shunel radio te dikel TV thaj te ovel le vizite, o sluchaji  thavdela ponadari dzi ko 16 avgust , a dzi kote o sudibe ka ovel ko 4 maj 2020 bersh.

 



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2019, Sa o nijamija si protektirime