Kjani IbraimJune 26, 2019
fernanda_colombo-1-1280x810.png

1min484

Jako shtosi thaj shala tari zgodno Brazilsko sudika

O fudbali krasinena le o shuzo kheliba maskar o ekipe, numa akavaputi o dikhibe sine iramo upral i Brazilsko zgodno sudika Fernanda Kolombo , kova so ko jek kotor taro mechi kerga jek inreresno shtosi jali potego koleja shalingape thaj iznenadinga sarinen kova so sine andre ko stadioni.

Kerelape lafi jeke Argentisnko igracheske kova so isile 33 bersh Damijan Dijaz kote so lela than ko jek taro mechi ki Liga e cherenengiri  ,a ko jek si cleni ko  Ekvadorsko Barcelona, keda tari akaja shuzi sudika shundilo znako te achon thaj geli pash ko akava igrachi thaj namesto kartoni oj ikalga palaldan tari dzepa mindili thaj koslape asandoj.

pobuter basho akava diken ko linko tele :

https://www.youtube.com/watch?v=fsIix_6EIlg


Kjani IbraimJune 26, 2019
Khedipe-Severna-Makedonija.jpg

1min378

O Khedipe avdie razreshinga pobuter ministeren thaj nane kotor vishe  taro Govrementi

Dragan Tevdovski, Suhejl Fazliu thaj Hazbi Lika pobuter nane kotor  ko Govrementi taro  Zoran Zaev , adaleja so o Khedipe avdie razreshinga len barabar 64 hangoncar “ZA”.

Dragan Tevdovski sine ministeri basho finansije, Suhejl Fazliu sine ministeri bashi lokalno samouprava, a Hazbi Lika sine vicepremieri basho anibe o ramkovno kontrakti.

Ko jek aghar ko avdisutno Khedipe sine mukle o ostavke taro: Ljupcho Nikolovski ministeri basho zemjodelstvo, Asaf Ademi ministeri bashi kultura, Sadula Duraku ministeri bashi dzivdipaskiri sredina thaj e ministereske bizo resor Zoran Shapulich.

Pobaro kotor taro kritike akale Govrementeske predvodimo taro Zoran Zaev  bicalge tari opozicija , a ko avdisutno Khedipe o premieri Zoran Zaev cidinga po lafi palal kaj ov shaj te ovel privremeno ministeri basho finansije sebepi so tari Rashtrakiri komisija sikavge kaj adava na bi ovela prema ko kanunija.


Kjani IbraimJune 26, 2019
belgrad-poplava.jpg

2min454

Belgrad telo pani: Poplavime o chavorikane gradinke thaj javera objektija

Ki diz Belgrad panda nasthi avela upra peste taro baro navakti so astarga ko pashipe ki Srbija akala palune dive. Pobuter droma si pandle thaj o objektija si poplavime , jek olendar si o chavorikane gradinke kova so sebepi akala brshima ola na kerena buti , a ko jek havlarelape kaj si spasime 12 manusa taro poplave ko lengere kera havlarela o Srpsko “Blic”.

O zamenik gradonacalniko tari diz Belgrad , Goran Vesich basho mediumija havlarga kaj taro obilna brshima so astarge i sherutni diz ki Srbija poplavime si 20 gradinke , a dzi kote 6 milje kherutne familije achile bizo struja.

O cavore kova so dzana ko poplavime gradinke ka oven premestime ko javera sa dzi na hazrkerenape o buka te sanirinenpe o shtete thaj na ovena poshukar.

Taro sektori basho vondredno hali basho Belgrad vakerena kaj o pani pohari cidelape thaj dzi akana ola intervernirige 37 puti , a taro poplavime khera spasinge 12 manushen.

 

 

 


Kjani IbraimJune 25, 2019
wizzair.jpg

1min649

Wizz Air: Skopje -Barcelona nilaj thaj jevend duj puti ko kurko

I aviokompanija Wizz Air anga dekreti te kerel neve linije ko aerodromija ko Skopje thaj Ohrid dzi ko trin evropska destinacije thaj adava taro sezonska ola te keren len celobersheske te oven aktivna.

Jek olendar si Skopje-Barcelona thaj  Skopje-Vekshe (Svedska), a dzi kote taro aerodrom ko Ohrid nevi destinacija celo bersheski si Ohrid-London (Luton) adaleja so akala letija ka oven thaj jevendaske da duj puti ko kurko.

Normalno praksa ki avionsko indrustrija si o pocesto thaj pobut koristibe o letija ko zavisnost tari sezona basho o patujbe thaj o perfonmasnija e linijenge .

Taro Wizz Air majangle dikena o majpopularna usluge thaj ola isilen majtikne eftina cene.

 

 


Kjani IbraimJune 20, 2019
morbili-bugarija.jpg

2min391

Bugarija: O sluchaj e morbilencar bajrola 90% si kotor taro Roma

Akale bersheske o numero taro zarazime taro morbili si pashe taro 100 dzi ko 160 manusha, kova so pobaro  kotor si taro thana Blagoevgrad, Kustendil thaj Sofija, a dzi kote potikno numero isi thaj taro dizja Pazardzik, Burgas, Ruse thaj Plovdiv.

” Isi amen baro numero astarde taro akava virus adaleja so na valjanela te ovel kontakt e nasvaljen e saste manushencar soske o shanse te zarazinenpe si bare , adaleja so dovolno si samo minimalno kontakti ” liparga dr.Kunchev basho Bugarsko fokus.

Dr. Kanuchev dopherga kaj akava virus majbuter lela sila ko Roma kova so ko procentija lela baro than chak dzi ko 90% , a dzi kote pobuter taro 20-25%  o zarazime si chavore.

Postojnena bari rizikija te phiravenpe o morbilija jali po pendzarde sar tikne sipanice ko vakti dromeske jali patujbaske , akava virus araklilo thaj ko jek taro phuvja ki: Makedonija, Srbija, Ukrajna , Romanija , numa vakerela pe kaj akava nasvalipe shurakerga thaj ki Italija , Velika Britanija thaj Francija.

Te shaj tiknarelpe o virus kerelape pobuter pregledija e chavenge  thaj ki Sofija dzi akana si vakcinirime pobuter taro 1.000 manusha naknadno.


Kjani IbraimJune 20, 2019
pavlok-elektricno-alka.png

2min409

Elektricno alka  thaj elktro shokija taro 350 volti cidibaske taro bilache navike

Ko sig vakti iklili jek alka kova si kerdi thaj ka del tumen arka te ciden tumen taro bilache navike sar exemplo dzi kote halen nesavo hajbe kova si stetno tumenge , jali ako pilen but alkohol ako sovena but thaj panda but javera buka , i alka kerela elktro shokija taro 350 voltija  te shaj del signali kaj adava so kerena nane sukar.

Akaja alka tani anavkerdi Pavlok thaj oj shaj povrzinelpe ko mobilno telefoni sar aplikacija adaleja so shaj te birinen tari koja bilachi navika mangena te cidentumen thaj valanela adava te namestinen le thaj i aplikacija ka kerelpeske korkori buti palo adava.

I aplikacija shaj kerelpe thaj e javerenge tari tumari familija thaj taro amala , thaj agar ola ka diken ka pratinen tumen kozom ikerena tumen ko lafi thaj ko cidibe taro bilache navike.

Akanaske akaja halka si 240 dolarija kova si kerdi thaj shaj pendzarel ako mangena te han da  nesavi torta, a dzanena kaj adava na valanela te keren le jali ako planirinen te keren tumenge repete taro tumaro hajbe thaj te han panda oj pendzarela thaj khuvena o elektro shokija , a lengoro maksimalno numero ko dive si dzi ko 150 elektro shokija.

https://www.youtube.com/watch?v=IrVmb3QBg2U

akate shaj dikhen pobuter bashi akaja alka.


Kjani IbraimJune 20, 2019
parii.jpg

2min388

O penzisko sistemi stabilizirinelape uklena  o penzije

O penzisko sistemi stabilizirinelape o rupe ko penzisko stubo pandenape thaj tane potikne liparga i ministerka bashi trudi thaj socijalno politika Mila Carovska .

Nane potreba te oven ki dar o penzionerija, dopherga i ministerka sebepi so olengere sredstvija barile thaj taro 13, 200 akana valjanena te oven 14, 600 denarija.

”  Isi amen kvalitetna penzije basho amare penzionerija thaj importantno si kaj okola da neve penzionerija na valjanela te daran thaj ola da ka dodzaren pe penzije. Taro 3 milijarde kova so doresena sine ko 2006 bersh resljem dzi ko 17-18 milijarde denarija. , adaleja so amen akava bersh dzaja 3,5 milijardencar minus thaj basho avgo puti isplatingepe o penzije bizo te lel pe pozajmica thaj adava si bari buti” liparga i ministerka Mila Carovska.

Akanaske achola isto i granica thaj o bersha kolenge valjanela te pheren sa o uslovija thaj te ikljon ki penzija i ako sine preporake taro maskardzijaneskere finansiska institucije basho promene thaj balaribe.

 

”  O uslovija si  mursha  Taro 64 bersh  , a taro 62 bersh o dzuvlja shaj ikljona ki penzija thaj valjanela te ovel len 15 bersh stazi kova si normalno e phuvjencar ko regioni , a ko javera phuvja kola si porazvime o keribe buti si dzi ko 67 bersh  ” liparga o direktori taro Fondi basho penzisko osiguribe Shaip Zenelji.


Kjani IbraimJune 19, 2019
cemodanovka-romi.jpg

2min554

Deportirime o Roma taro jek Rusko gav sebepi o mudaribe jeke Rusinco

Ko palune dive ki Rusija ko gav anavkerdo Chemodanovka margepe e Rusko dizutnencar ko adava than, kote so ko adava maribe mulo jek taro Rusincija.

Deportirime o Roma taro jek Rusko gav sebepi o mudaribe jeke Rusinco

Sebepi adava o tajsutno dive khedingepe o dizutne atar thaj ikerge masovno protesti thaj palo  nakle duj dive shurakerge te tharen o khera e Romengere ko adava gav.

Palo sa akala bilachipe o Roma pashe ko numero taro 650 dzi ko 900 agar sar so havlarelape taro  razlicno havlaribe ,kaj sa adala so dzivdinge ko akava gav Chemodanovka thaj o komshisko gav Lopatki taro regioni Penza kova so araklola istocna tari diz Moskva uklarde si ko reizija thaj si selime ko Volgogradsko regioni 500 kilometrija podur taro lengoro gav.

Taro javer havlaribe shaj te dikel pe kaj o Roma korkori uklinge thaj gelepske taro adava than kote so dzivdinena sine.

Taro sherutne ko adala thana liparge kaj i Romani dijaspora ko Volgogradsko regioni prifatingja thaj acceptiringa o selibe thaj o ajbe e Romengoro taro javer gav thaj doperge kaj ka dikhlaren sar sine muklo o Roma te keren pli mahala ki adaja okolina.

 

 


Kjani IbraimJune 17, 2019
Ohrid-gezilecek-yerler-640x361-432x230.jpg

2min521

Taro avdive aplicirinen basho nilaeskoro odmor bizo pare

Sa okola familije kola so kerena buti thaj lengere plate thaj sredstvija si potikne jali na nakavena 22 iljade denarija ko masek, ola shaj aplicirinena basho bi parengoro nilaeskoro odmor ko nesave kherutne centrija sar so si Ohrid thaj Struga.

Taro avdive pa sa dzi ko 30 avgust thavdela o javno havlaribe thaj vikibe bashi akava so organiziringele taro Ministeriumi bashi ekonomija, kova so akaja shajsarin si dikhli thaj predvidimi barabar 1,200 bukjarnenge kova so isile po tikne primiba thaj plate te shaj nakhaven po nilaj shukar ko disave taro hotelija ko Ohrid thaj Struga, jali shaj nakhen peske shukar ko prenspasko kotor, jali Popova Shapka jali pa ko Berovo, kote so akaja merka ikerelape taro 2017 bersh  thaj dzi akana koristingela 2.200 familije.

” Akaja merka isila duj aspektija , osvem o socijalno aspekti kova si but importantno kolende ikerena pe thaj podrzinenape familije tikne prihodencar , ko jek aghare isila thaj ekonomsko aspekti thaj akaleja isi amen ko dikhiba kaj bajrola o prihodi ko amare hotelierija thaj avrik da tari sezona” liparga o ministeri bashi ekonomija Kreshnik Bekteshi.


Kjani IbraimJune 17, 2019
voda1.jpg

1min439

Dzi ko 28 juni bizo kamata shaj platinenpe o mukle smetke taro pani thaj gjubretarina

O dizutne taro Skopje kova so isilen bordzi thaj podmukle smetke isilen vakti thaj roko dzi ko 28 juni te platinenlen peske bizo kamata.

Taro JP “Vodovod thaj Kanalizacija” thaj JP “Komunalno Higiena” havlarena kaj sa o korisnikija so isilen tuzhimo thaj redovno roko basho pani thaj gjubretarina isilen shajdipe te platinen le bizo rachunimi kamta.

 

” O shajdipe te platinelpe o bordzi bizo kamata isile ando roko dzi ko 20 dive rachunimo taro 13 maj dzi ko 28 juni 2019 bersh” beshela ko havlaribe kote so isi shajdipe da o fizicka thaj pravna personija te platinen po bordzi kontrakteja phandlo dzi ko 24 masekongere rate , sa ki zavisnost kozom baro tano o bordzi olengoro.



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2019, Sa o nijamija si protektirime