Kjani IbraimNovember 25, 2017
romi-backa-palanka-24vakti-1.png

2min575

800 milje evrija bašo stanija Romenge ki Bačko Palanka ki Srbija.

E planeja bašo detalno regulacija e Romane mahalake „Čerga“ ko Kordunaško drom ki diz Bačka Palanka ki Srbija, kova so si dikhlo skoro tamiribe socijalna stanija.

Akanaskere šartija ki mahala si but bilačhe, pa palo odova sebepi i lokalno samouprava anga dekreti bašo akava proekti kova si finansirimo taro EU fondija thaj valjanena te resen bašo akava 800.000 evrija.

O urbanistija vakerena kajo plani si usvojimo thaj havlardo ko Službeno listo tari komuna Bačka Palanka, numa dopherena kaj leskoro tamiribe te šaj ikerelpe sine, olenge sine but phare.

Valjanga te rešinelpe o imotno than, te anelpe pravna odnosija te kosen pe nesave javera objektija thaj te čhiven pe neve, valjanga te keren meniba ki phuv, te šaj taminirinen o proekti parcelizacija thaj preparcelizacija.

„Sebepi o proektiribe neve stambena jedinke valjangem šukar te snimina thaj te dikha e familijen akana ate so dzivdinena“ vakerga o arhitekti Radoslav Karanovič taro Javno pretprijatije „Standard“. Kerelape lafi bašo socijalna stanija, a o stambena jedinke si proektirime ki niza, isi prizemnija thaj spratija. Sar exemplo si dikhlo 8to prizemnija bašo familije kova so isilen 3 členija, 6 stanbena stanija bašo familije kova so isilen taro 4 dzi ko 6 členija thaj jek stani si dikhlo baši familija so isila 11 členija.

Keda o Romane familije ka selinenpe olende ko neve stanija thaj kvadrature, adaleja so ola akana dzivdinena ko nahumana šartija ka rešinelpe jek baro problemi tari Bačka Palank, numa prvenstveno problemi si i egzistencija e manušenge kova so beršencar dzivdinena ko šartija telo civilizirimo minimumi.

izvor:

http://rominfomedia.rs/800-hiljada-evra-za-izgradnju-stanova-za-rome-u-backoj-palanci/

 


Kjani IbraimNovember 22, 2017
romi-24vakti-1.png

2min155

Sertifikatija bašo avutne manuša so marenape e Romane nijamenge.

Organizacija „Civil right defenders“ ko Centro bašo kreativno ulajbe ulavga ki diz Niš, Srbija sertifikatija e terenenge kova so ko nakle 7 masekija nakle i obuka bašo protektiriba o nijamija e Romengere.

Konsultanti baši nijamija e Romengere tari organizacija „Civil right defenders“, Adi Sinani vakerga kaj 15 personija tari sasti Srbija sinelen šajdipa preka ko ulavde treninga te pendzarenpe neve veštinencar thaj te dikhen o problemija e Romane khedinjakere kolencar so arakhenape.

Sertifikatija„Isi amen 15 neve liderija kova so ka marenpe bašo nijamija e Romengere thaj adava ko jek nevo šajdipe, motiviribaja e ternen te pendzarenpe e Romane khedinaja thaj olengere pripadnikoncar te oven ki komunikacija“ vakerga Sinani.

Ov dopherga kaj o rodljaripa vakerela kaj o Roma thaj o pripadnikija tari LGBT khedin baši bi bah panda si diskriminirime ki Srbija.

Jek taro personija kova so lele than ki obuka si, Jelena Stošič kova so oj vakerela e lende sertifikateja nane te agorkerel ko akava aghar, nego več oj thaj o javera ko avutno periodi ka organizirinen bare numeroskere akcije kova ka ovel len resarin te den arka e nadiskriminacijake.


Kjani IbraimNovember 21, 2017
karta-24-vakti-1.png

3min155

Bugarija: Roma sikljovena bašo sifilis preka ko karte khelibaske.

Roma sikljovena

Ki Bugarija o Roma sikljovena soj si gonoreja, so si sifilis thaj bakterialno vaginoza, thaj sa adava preka ko karte khelibaskere.

Akaja ideja si kerdi taro biradzakere organizacije kova so isilen resarin te vazden i seksualno kultura e terne romenge taro minoritetija.

Sa o karte isilen pučiba thaj 3 dzovapija, sar exemplo i karta numereja 9 isila pučibe sar ka pendzaren o genitalno herpesi?, palo odova isi trin dzovapija telo šavdija a,б,в.

Te šaj te iranen o interes e ternengoro jali e potikne generacijengoro isi crtimo diso te šaj asavkerel len thaj te ovel lenge interesno o sikljojbe.

Akala educiribaskere karte bašo khelibe si finansirime tari Norveško programa baši barabarbuti keribe, barabar e Nacionalno networkoja e sastipaskere medijatorenge, Khedipe bašo planiribe o familijarno thaj seksualno sastipe thaj Fondacija baši sastipaskoro protektiribe e minoritetenge.

O karte kerena kerena anglodzajbe e seksualno kulturake e terne Romenge kova so distribuirinenape ko hospitali ko Kubrat, hramonela Monitor.

O deputatija aghare dobinge edukativna palube ko vakti e diskusijake bašo 10 beršengoro Nacionalno networko e sastipaskere medijatorenge.

Ko dzijaneskoro khedipe sine čhivde štandija materijalencar bašo aktivnostija e sastipaskere medijatorenge ko thavdipe e beršenge.

O deputatija sinelen šajdipe te pendzarenpe e bukjaja taro posrednikija ko oblastija „Prevantivno medicina“, „Seksualno thaj reproduktivno sastipe“, „Buti instituciencar“ thaj „Buti ki khedin“.

„Ko 2018-to berš ka finansirinenpe o aktivnostija taro 230 sastipaskere medijatorendar taro 117 komune. Ko akava šajdipe ka ovel ikeribe thaj razvibe e sistemeske, kova so garantirinela profilaktička merka bašo pošukar sastipe“ vakerga o prezidenti e sastipaskere komisijake ko parlamenti Daniela Daritkova.

Prema late ko 2001-to berš keda šhurakerga i programa bašo sastipaskere medijatorija ki Bugarija o numero sine samo 5 medijatorija, a akava berš isi 215 medijatorija kova so kerena sine buti ki oblast e minoriteteskere grupencar.

Programa bašo sastipaskere posrednikija si finansirimo preka ko delegirana budzetija e komunengere. Bašo trudi, o medijatorija lena minimalno plata, adava značinela kaj i Raštra akava berš ulavga pobuter taro 1 milioni levija bašo finansiribe e programake.

izvor:

https://www.dnes.bg/obshtestvo/2017/11/17/terca-koz-koz-i-kapo-romi-uchat-shto-e-gonoreia-i-sifilis-s-karti.359526


Kjani IbraimNovember 20, 2017
prezentacija-genocid-romi-hrvatska-24vakti-1-1280x853.png

2min183

Tribina Hrvatska: „Genocid upral o Roma“.

Tribina „Genocid upral o Roma“ ikergape ko barabar buti keribe e Khedipaskere zastapnikoja tari Hrvatska Branimir Bunjac.

Genocid

O zastapniko Branimir Bunjac ikerga prezentacija bašo dukhajbe thaj mučibe e Romengoro tari oblast ki diz Medzimurje ko vakti taro Dujto sumnaleskoro maribe, kova so sinele rodljaripe anavkerdo „ Ko thana e mučibaskere e Romen ko Medzimurije taro Dujto Sumnaleskoro maribe“.

O rezultatija taro rodljaripe astarge thaj e dizutnen taro Trnovca ki Romani mahala Parag, kote si rodljardo kaj majhari isi 39 mučme Roma ko vakti e Hungarsko okupacijake ko Medzimurije, kova so sine pobuter olendar čhave, dzi kote o čhačutno numero e žrtvengoro sigurno si but pobaro .

Jek taro resarinja e Sojuzeskere si te ikeren o thana kote so sine mučime o Roma ko vakti taro Dujto Sumnaleskro maribe ki sasti Republika Hrvatska.

Amengi si šukar kaj i inicijativa si ikerdi thaj primimi tari rig e šherutneskiri ko koumna Darko Danie, kova so ovda ikergala barabar e Khedipaskere zastapnikoja Veljko Kajtazi.

izvor:

http://kalisara.hr/nedeliscu-odrzana-tribina-genocid-nad-romima-suradnji-dr-sc-branimirom-bunjcem/

 


Kjani IbraimNovember 20, 2017
romano-bajrako-24vakti-1.png

4min248

Policajcija sikljona Romani čhib.

20  policajcija tari uprava ki diz Kikinda, Srbiija ko thavdipe e masekoskoro sikljona sine thaj položinena sine o fundamentalno kursi baši Romani čhib.

Policajcija sikljona RomaniO službenikija tari policija siklile i Romani abeceda, thaj o fundamentalna pojimija baši konverzacija, dzi kote o kursi sine 20 arija thaj valjanga te kerel šukar halojbe maškar i policija thaj o pripadnikija taro Romano minoriteti.

Akava nane avgo puti i policija  te položinel thaj te ovel len sikljobaskere kursija tari nesavi nacionalno khedin, angleder nesave berša ola siklile Hungarsko čhib.

Resarin akale obukenge si te šaj ovel pošukar i komunikacija e pripadnikoncar taro javera nacionalna khedinja.

Ki Kikindisko komuna ki Srbija isi 7 Romane khedipa thaj olencar i policija isila šukar barabarbuti keribe, maškar ko adava ki mahala „Mali bedem“ ulavdo kotor taro Roma but hari kerena lafi ki Srpsko čhib.

„Bašo 20 arija dobingem pobuter informacije thaj sikliljem o fundamentalna nijamija thaj poimija  baši komunikacija, dobingem i Romani abeceda kova so isila 37 šavdija, a ki Romani čhib koristinenape 8 periba jali padežija. 8 padežija si ablativ, sa o šavdija si jek sar ki Srpsko čhip, isi nesave hangija ulavde, soske paš ki disavi šavdi čhivelape thaj i šavdi h“ vakerga Dragoslav Mortvanski kova si policajco taro trito protektiribaskoro sektori.

Bašo 8-to berš buti ki policija ov but puti resarelape pripadinikoncar tari Romani khedin, sebepi so patrolirinela ko trito thaj štarto reoni ki diz Kikindi.

Vakerela kaj ekvaš taro plo bukjarno vakti nakhavela le ko kontakt e Romencar, pa sebepi so siklilo thaj so pendzarela i Romani čhib ka lokharel leske i buti, kova so dzi akana dzanela sine nekobor lafija thaj akana barakerga plo dzandipe.

Javer policajco vakerela: „ Ki fundamentalno siklana pobuter puti resaravama Romane čhavencar thaj akana šaj te kerav lencar lafi ki lengiri čhib sar so si, „so keres“, „kaj dzas“thaj panda, phakava kaj akana ka phakanma pobuter sebepi so sarine ola dzanena sarine Srbsko čhib thaj nane problemi ki komunikacija, numa valjanela te muken pobuter muj, o čhave si iznenadime kana selaminkeravalen Romane, pučhavalen so kerena, sar tane, thaj ki šala vakerava lenge kaj našti te keren mange lafi palo dumo, akana več halovavalen“ vakerela policajco Nebojša Miladinov kova so kerela buti sar siklanakoro policajco ki fundamentalno siklana „Feješ Klara“ thaj ki Ekonomsko trgovsko maškar sikljvni siklana.

Ko jek akava kursi položingale thaj o ispektori  Aleksandar Vasič, kova so dela arka e komandire ki Policisko uprava preka ko smene ki buti, redovno avela sine ko arija baši Romani čhib duj puti ko kurko, ov vakerela kaj si importantno te usovršinel pe sebepi so samo aghar šaj i policija te pašakerelpe e dizutnencar.

O sikljojbe e Romane čhibjakoro ki policija ikergale o sikavno Aleksandar Stojkov.

izvor:

http://romaworld.rs/policajci-uce-romski-jezik/


Kjani IbraimNovember 18, 2017
romi-studenti-romski-24vakti-1.png

3min151

Avgo manuš taro dizjakorošherutno taro Novi Sad ki Srbija, Ljiljana Kokovič lela than ki konferencija taro proekti „Rano educiribe thaj redo bašo čhave ki funkcija prevencija ospipibethaj cidibe taro educiribaskere resarinja o Romane čhave taro Novi Sad“.

O legarutno taro proekti si Centro baši hazrkeribe dzandipa thaj veštine, a partnerija si Centro baši socijalno buti thaj Dizjakiri uprava bašo Educiribe. Resarin e proekteske si tiknaribe o najekhipe thaj  anglodzajbe ko educiribe thaj socijalno iknkluzija e majranljivo grupa angleder sa bašo Roma ki Srbija.

Resarin tari konferencija si te kerelpe povolno lokalno konteksti ko gndiba intersektorsko barabarbutikeribe, te šaj uključinenpe o relevantna zainteresirime grupe taro sekotori e educiribaskoro, sastipe, socijalno protektiribe, civilno sektori, lokalna vlastija thaj te definirinelpe o prioritetija ki oblast bašo ikeribe o rano razvibe e Romane čhavenge ki diz Novi Sad ki Srbija thaj ko oblasti tari prevencija osipibe  e romane čhavenge taro educiribaskoro sistemi.

„Sa o čhave valjanela te oven len jekhutne nijamija šajsarina bašo razvibe, o šajsarinja si naposredibaske  e dzivdipaja dzanibaja sarine kozom si phare o uslovija kolende o čhave barjona, o društvo isile dzovapluko thaj šarti te dopherel i merka kova so falinela ko ikeribe e čhavenge taro ugrozime thaj marginizirime kherutnipastar. Akava proekti si jek taro šajdipa so isile sistematsko institucionalno ikeriba e Romane čhavenge kova so ka motivirinel olen thaj lengere familijen te ačhon ko sistemi educiribaske thaj te protektirinen peske pošukar društveno socijalno hali. O educiribe si ključo baši socijalizacija ko akava slučhaj e socijalno inkluzijaja kova si importantno o čhave te oven len direktno lejbe than ko kvalitetno dzivdipe“ vakerga Ljiljana Kokovič kova so dopherga kaj i diz Novi Sad konstantno kerela anglodzajbe ko sistemi merke ko oblastija tari socijalno protektiribe thaj ikerela o organizacije kova so si posvetime humanističko resarinencar thaj kolea lena konkretna admija ko pošukar keriba o hali e ugrozime grupake, ulavdo e čhavenge.


Kjani IbraimNovember 17, 2017
Livia-Jaroka-24vakti-1.png

5min149

Livia Jaroka si romani ungarsko deputati ko Evropakoro parlamenti thaj si avgo romani savo si telo prezidenti ki bari evropsko institucija.

Avdije sine alusardi sar telopezidenti kote so sinela 29o votija. I Jaroka si dzeno ko EP taro 2004 sar thaj pendzardi i Europa sar romani savi so kerela buti ko manushikane hakaja sar thaj si aktivistka ko romano puchibe.

Romano deputatiBijami si ki Ungarija ki diz Tata ko 1974 bersh thaj si hemime prandipastar o dat si lakoro Rom dzikote i daj Ungarka. Taro terne bersha marelape bashi o Roma angleder ki pli them pogedzi thaj ko Europa.

Livia Jaroka ko Evropakoro parlamenti si tari ungarsko politikani partija FIDES sar thaj si 2 Rom ko  EP, a avgo romani dzuvli.

Palo magistratura pali sociologija taro CEU ki Varshava palo stipendija taro SOROS geli ki antropologija ki Britanija kote so fokusiringjape ko romane puchiba thaj kultura. Ko 2012 agorkergja doktorati pali socijalna antropologija ko Unirveziteti ko koledz ko London.

O j si jek taro 14 teloprezidentija ko Evropakoro parlamenti dzikote isi jek prezidenti thaj 5 kvestorija kola si dzovapjale bashi sa o andrune bukja ko parlamenti.




Kjani IbraimNovember 17, 2017
roma-slovenia-24vakti-1.png

2min89

Ki komuna Skocajn ki diz Ljubljana o Govrementi tari Republika Slovenia palo jek berš anga e Romenge pani te šaj koristinenle ki mahala bizo sistemi bašo panjeskorosnabdibe, ola več si čuče, numa i ako o Govrementi kova so liparge kaj o sastipe e manušengoro si majimportantno thaj si ugrozimo.

Akana o Govrementi namangela te definirinelpe sa dzi na planirinelape thaj legarelape o proekti, soske bašo adava si dzovapjalo o Konsili e Romane khedinjake.

Akala cisterne samo ačhavena o problemija e panjea thaj kerela e Romenge šajdipa te dzivdinen pe fundamentalna uslovencar.

O dizutne tari akaja mahala sine bahtale, numa vakerge taro darajbe ko jevend o pani ma te mrznonel, numa o prezidenti Miro Cerar ko vakti e Govrementeskere vizitiribaske ki akaja mahala liparga kaj ko 21-to veko isi sigurno šajdipa te čhinavelpe adava, dopherde rezervarska osiguribaja.

Naformalno prestavniko e Romenge Zvonko Brajdič vakerga e manušenge taro službe ačhajbaske i jag kaj o pani na sminela te vozinelpe, thaj taro tegani e govrementeskiri arka si šuki, numa valjanela te protektirinel pristap dzi ko pani pijbaske baši Romani khedin ko than Dobruška thaj Gorčija. Soske ki komuna Ribnica ko 2014-to berš duj Romane familije denge tužba mujal i Raštra ko Europakoro adlati bašo manušikane nijamija, sebepi so dzivdinge bizo pani, bizo elektrikani struja thaj kanalizacija, o adalati panda na anga dekreti ko lengoro rodibe.

I kancelarija baši komunikacija e Govrementeske vakerge kaj o proekti legarenale finansisko ikeribaja tari Raštra kova so ikerela le o Konsili e Romane khedinjake , kova so o Govrementi protektiringa 30.000 evrija baši akaja namena.

Palo paše 1 berš, bašo pani ko rezervarija vakerena kaj prema ko khedime informacije rodena intenzivno rešenie maškar o Konsili e Romane Khedinjakoro thaj i Komuna Skocijan kova so angleder o jevend thaj o mrazija ka protetkirinen pani pibaske e dizutnenge tari akaja Romani mahala.


Kjani IbraimNovember 17, 2017
roma-leskovac-skolo-24vakti-1.png

1min76

Ko ando dekreti ki diz Leskovac ka oven ulavde taro budzeti pare bašo ulajbe jali dejbe jekratno parengiri arka bašo lejbe pustikija e redovno Romane sikljovnenge ko fundamentalna thaj maškarsikljobaskere siklane taro socijalnougorzime familije ko sikljobaskoro berš 2017/2018-to.

O sredstvija ka resaren 5.000 dinarija, a nijami ko adava ka ovel len o familije kola si socijalnougrozime thaj lengere čhave si redovna sikljovne.

Tari lokalno samouprava havlarena e dizutnenge, koj ka pherel o uslovija o centro baši socijalno buti ki diz Leskovac šaj te mukel rodiba bašo realiziribe adale famillijake akaja jekratno arka, kova so ka valjanel te sikaven potvrda tari siklana bašo sekova čhavo.

 


Kjani IbraimNovember 17, 2017
dodik-24vakti-1.png

3min147

Milorad Dodik kova si prezidenti tari Republika Srpska ko Khedipa tari Republika Srpska dukhavga e Romen koristibaja stereotipija kolenge gndinelape sine ki javno političko thaj medisko diskusija ki BiH našavdile jali tiknile.

O prezidenti pobuter puti kop lo vakeriba e prestavnikoncar tari opozicija ko negativno konteksti vakerela sine o lafi “Cigane” sar simboli bilačhe manušenge.

Majbuter dikhola dukhajbe e Romane dzijaneske keda vakerela bašo leskoro educiribe thaj so dela le sine godi leskoro papo angleder te dzal ko studiribe ko Beograd.

“Mo čhavo dzaja ko baro sumnal, “Sa gospodom gospodski, sa Ciganom ciganski” sine o lafija leskere paposkere, kova so ov o ista akala lafija koristingalen ko ko košiba ple političko oponenteja kova so bičhalga leske bilačhe lafija ko jek thaj o lafi kaj ov gndiga kaj si rajo, numa ov preperela ko “Cigani” sar so vakerga o prezidenti tari Republika Srpska.

Dikhibaja ko akava slučhaj o Roma si kolateralno zijani soske o Dodik sinele direktno košibe pe oponenteja, numa akala lafija si diskriminacija thaj dukhajbe e Romen, e Romane čhibja thaj si vazdimi phal bašo mrziba.

Pobuter taro Roma ki BiH angleder o terene šukrakeribaja e educiribaske, NVO sektoreske kova so maškardzijaneskere naporencar zorakerela o Europakere baripa thaj različnostija, ikeribaja inkluzija ko društvo ki kombinacija arakhibaja I specifično Romani kultura.

Ulavdo si bi bahtalipaske so akala lafija vakergalen o Milorad, Dodik kova si prezidenti ki Republika Srpska, kola si jek etniteti thaj majzorali politikani stranka ki Raštra thaj palo but javera gndiba jek taro majzoralo političari ki BiH.

“Računinava kaj nane primerno taro jek asavko rajo sar so si Milorad Dodik te komunicirinel aghare soske adava sikavela leskoro stavi thaj o gndiba bašo Roma kova so vakerelape kaj ola nane khanči nigde thaj našti nikeda oven bare manuša jali rajoa, so adava nane čhačhipe dikhibaja kaj ki Bosna thaj Hercegovijna isi amen but Roma kola so nikeda aghar na bi kerena lafi thaj dukhaven jali navredinen javeren konstutitivno dzijane kolencar dzivdinena thaj kola lenge komšije. Palo akava lipariba taro prezidenti ikljola pučiba sar te tiknarelpe I diskriminacija upral o Roma, soske dikhibaja kaj jek educirimo manuš kova so si ko šherutnipe tari Republika Srpska thaj isile vlijanibe upral I Raštra valjanela te ovel exemplo javerenge, a na ov te kerel diskriminacija prema o Roma thaj adava javno” liparga Admira Biberovič  prezidenti ko khedipe EuroRom tari Tuzla, BiH.

 

izvor :https://www.facebook.com/PHRALIPEN/videos/1956887327911430/ 

 



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime