Romano kurko ko Brisel ko Evropakoro Parlamenti
O Nacistija sinelen gnd te mudaren e romen sasto ko 15 maj 1944 berh ko Aushvic ko AKAVA DIVE O RAKOVODITELI TARO cc Askerija vakerela e panle manuhsenge te beshen ko ple barakeK Ko Avutno dive 50 dzi ko 60 CC askerija trujal o kampi takkateja mangena sine te ikalen avrijale e romen taro le barake ama nashti sine.
Ko 16 maj 1944 bersh mursha dzuvlja agjar vakerdo cigansko kampi ko Aushvic Birkenau angleder vakergelenge taro askerija organiziringepe te den pharipepe thaj te ove mujal lengoro ikalibe avrijal taro barake kaj so sine ko logorori. Daravindoj tena nashaven o askerija takati upri o logoristija Roma sar thaj dzandoj kaj ote isi thaj purane askerija tari germanijakiri armija
haj odova o otpor taro Roma tena ovel ko javera kampija buvljardo ko logori ko Aushiv Birkenau o CC askerija cidingepe taro barake kote so dena sine o Roma otpror tena ikalen len avrijal,numa palo odova leljargepe napija save so kerge bashi o otpor mujal o askerija taro CC sine lenge cidimo o hajba savo so denalen sine hem agjar sine hari ko dive.
Ko 23 maj ko askerija irangepe trujal 1500 Roma taro Birkenau sine ingarde kori o Aushvic kote sine bidzalde ko Buhenvald.Duj dive palo odova 82 Roma sine ingarde ko Flosenburg thaj 144 romane dzuvlja ko Ravensburg . Achile pohari taro 3000 manusha ko agjar vakerde logori taro ciganska familije pobuter dzuvlja thaj chave thaj popure nasvale manusha .Lengoro mudaripe sine ki rat mashkar 2 thaj 3 avgust 1944 bersh trujal otpori so denge 2897 Roma sine chivde ko kamionija thaj sine ingarde ko gasna komore numaero 5 kote sine mudarde dzikote lengere badanija thare.
O majneve rodipe vakere kaj ko logori ko Aushvic vakerelape taro magazine patrin Memori taro muzej ko Aushvic o numero taro mudarde Roma adaja rat sine 4200 dzi ko 4300 Roma.
Ko adava konteksti avdijeki sasti Evropa sebepi o romano takati ja otpor ko 16 maj kerenape nastani ki sasti Evropa kote so iranenape palal o gndina bashi o Roma ko Ausvic thaj Birkenau sar thaj delape lenge komemoracija bashi lengoro mudaribe thaj hrabrost bashi otpor upri o germanska askerija ko 16 maj.
Vakerelape mabiste I histroja thaj nikana mate ovel palem agjar !
