Kjani IbraimDecember 15, 2017

1min634

Prezentirimo  o budzeti tari komuna Šuto Orizari bašo 2018-to berš.

Prezentirimo  o budzeti tari komuna

Avdie ki komuna Šuto Orizari ikergape prezentiribe e budzeteske thaj o dikhle programe tari lokalno vlast bašo avutno 2018-to berš.

Asavko diso na ikergape ki komuna dzi akana thaj akava si avgo prenzentiribe thaj vakeribe bašo avutne planija e šherutnengere kola so akalea o dizutne ka ovel len šajdipe te dzanen sar kerela buti thaj sar funkcionirinela i komuna.

O dizjakorošherutno Kurto Duduš sinele bešibe  e Konsultantencar tari komuna thaj javno rasprava bašo aktivnostija, programe, barabarbuti keribe, proektija, predlogija thaj avutne rešenija ki sasti komuna Šuto Orizari astaribaja pobuter oblastija sar so si educiribe, komunalija thaj higiena, bukarnipe, kherutnipe, urbanističko kotor thaj sa javer phandlo  ki Komuna Šuto Orizari.

Prezentirimo  o budzeti tari komuna


Kjani IbraimDecember 15, 2017
amdi-bajram-korkori-opozicija-2-24vakti-1.png

1min1639

Amdi Bajram korkori ki opozicija, dali sikavela akava diso javer?!!

Palo apsibe e 6 deputaten bašo nastanija taro 27-to april i politikani partija VMRO-DPMNE anga dekreti te bojkotirinel i buti e parlamenteskiri.

Ko akava dekreti tari politikani partija VMRO-DPMNE na poštujngela o potikne koaliciona partije ko jek thaj o deputati olengoro Amdi Bajram, adaleja so samo ov sine jekutno deputati taro opozicija thaj lela than ko avdisutno bešibe bašo biribe nevo javno došakerdo.

Amdi Bajram

Dali akava sikavela kaj naoficijalno ov ka thavdel ponadari ko parlamenti, numa sar kotor tari deputatengiri grupa tari politikani partija taro DUI?, numa  akanaske ov bešela ko kotor taro deputatengere thana so si baši  opozicija.


Kjani IbraimDecember 15, 2017

3min807

Roma Rock School Koncerti bašo avgo puti ki Makedonija thaj pobuvleste.Roma Rock School Koncerti

 

O khedipe bašo multietiničko muzičko educiribe kova si anavkerdo „Roma Rock School“ organizirinela koncerti kova so dzi akana na sine dikhlo ko amare thana, a ulavdo keda kerelape lafi bašo Roma.

Akava koncerti si proekti kova so alo ki realizacija, adaleja so akava sine gndimo panda but po palal sine o lafija taro osnovači e khedipaskoro thaj ko jek direktori ki fundavni siklana „Phrala Ramiz thaj Hamid, Alvin Salimovski, kova so ov sine o šherutno inicijatori ko akava koncerti te formirinelpe thaj te len than Romano Rock bendi siklovne ki fundavni siklana „Phrala Ramiz thaj Hamid“.

Taro Romano Rock bendi kova so phiravela o anava ko jek sar e khedipaskoro „Roma Rock School“ vakerena kaj akaja resarin si but šukar thaj ola več šhurakerge te sikljon e sikavneja pali muzika Nevrus Bajram kova si ko jek členi taro multietničko educiribe thaj sikavno pali muzičko umetnost ki fundavni siklana „Phrala Ramiz thaj Hamid“.

O bendi si formirimo taro nekobor členija kote so kerelape lafi baši Rock muzika hemimo e Romane stilea, kote so ko bendi isi instumentija sar so si duj gitare, tarabuka thaj javer.

„Amen palo koncerti nane te ačhova ko akava, amen ka ikeramen thaj palo odova ka probina te snimina“ vakerga o lideri taro bendi Valentino Aljuš.

O lafija taro sikavno Nevrus Bajram sine sa pozitivna bašo terne čhave vakeribaja kaj ola si talentirime but thaj kaj barabar kerena buti ki akaja barabarutni resarin.

O koncerti ka ikerelpe ko klubi „Marakana“ 16-to dekemvri (savatone) šhurakeribaja taro 18 o ari sa dzi ko 20 o ari, sa o dizutne šaj oven kotor lestar thaj te šunen Rock sumnaleskere hitija ko prezentirimo bašalibe taro terno Roma Rock School, adaleja so o khujbe jali o vlezi ka ovel bi parengoro.


Sali MemedDecember 15, 2017
SAMKA_I_AHMET-1.png

1min481

O Ministero bizo resoro Samka Ibraimovski so kerel aktiviteto thaj an i implementacia e Strategiake ko lačharipa e situaciake e Romenge an i Makedonia, vakerena kaj mukhel i funkcia ministeri thaj ka ovel deputato an o Parlamento.

O Ibraimovski sar so vakerel oleskoro kabineto , erati  dengja signatura notacia an o DIK kaj lel e deputateskoro than.

Ko agorutne parlamentarno alusariba o Samka Ibraimovski sine an i kandidatsko lista taro SDSM thaj i koalicia ki pandžto Alusaribaskiri jekhin.

Ko oleskoro than an o Kabineto bizo resoro ka legarel akana o aktuelno vicepresidento an o PCER o Aksel Ahmedovski.

O Ahmedovski si biame 16.12.1964 berš an o Delčevo. Maškarutni edukacia agorkerela ko UCOS “M.M. Brico” . Uči edukacia agorkerela ko universiteto “Sv. Kiril i Metodij” an o Jurisdikciakoro fakulteto “Justinian  I“ an o 1991 berš. Prandime si thaj dat taro duj čhave.

Izvor: romatimes.news


Kjani IbraimDecember 14, 2017
bukarnipe-roma-proekti-24vakti-1.png

6min329

Ikerde modelija bukarnipaske e Romen, panda jek saem ikerdo ko Prilep.

 Ikerde modelija bukarnipaske e Romen

Ko ramke taro proekti “Ikerde modelija bukarnipaske e Romen”, Habitat Makedonija barabar e Romane biradzakere organizacijaja DROM taro Kumanovo thaj Kreacija taro Skopje avdie ikerge saemi ko Prilep telo anav “Saemi bašo bukarnipe thaj kariera”, kova so akale proekteja ulavgepe 20 sertifikatija bašo Roma taro Prilep sebepi agorkerde obuke bašo 4 taminiribaskere dejnostija.

Resarin e proekteske si ikerdo integriribe ko kurko taro trudo e Romenge, numa thaj e javere socijalno ranljivo kategorienge dizutne kova so pobaro periodi si bi bukakoro.

 Ikerde modelija bukarnipaske e Romen

“Koa akava Saemi bašo bukarnipe thaj kariera ulavaja sertifikatija bašo 4 taminiribaskere veštine, zidarstvo-fasaderstvo, gipsasrstvo thaj PVC montaža dzamenge thaj udara. Akale proekteja veštinencar resargepe 80 personija ko Prilep thaj Kumanovo, a avdie 20 olendar ko Prilep dobinena sertifikatija bašo položimo stručno ispiti. Ko avgo kotor phravgape javno vikiba, sine amen javna dikhiba personencar kola si zainteresirime e proekteske  thaj vakergem lenge o modeli kova so o interes sine baro, avgo o proekti sine phravdo bašo pobuter ročno bi bukakere Roma” liparga Aleksandara Saveska kova si proektno kordinatori taro Habitat Makedonija.

O dizjakorošherutno taro Prilep, Ilija Jovanoski vakerga kaj I komuna Prilep ka ačhol palo akala proektija kova so dela ikeriba bašo anglodzajbe e educiribaske thaj bukarnipaske ko Roma.

“Avdie sine amen panel diskusija bašo statusi e Romenge ki Amari diz thaj bašo lengoro bukarnipe, kova so valjanela te pratinel len ko avutnipe te šaj cidelpe adava stereotipi so sine dzi akana, phandlo e educiribaja thaj bukarnipaja ko Roma barabar e členencar taro Habitat Makedonija sine vazdimo akava pučibe sar šaj te reselpe dzi ko najloko šajdipe bašo bukarnipe e Romenge. Akala amare dizutne na smininena te oven cidime jali ikerde po dur sar taro educiribaskoro sistemi, agahar taro kurko e trudeskoro ki Amari raštra. O Roma valjanena te arakhen po than ki khedin soske lengoro šajdipe dzivdipaske si baši bi bah po javer taro javera dizutne ki amari diz, I komuna Prilep ka ačhol palo sarinende ko akala proektija so dena ikeribe bašo educiribe thaj bukarnipe e Romen” liparga o dizjakoro šherutno Jovanoski.

Muharem Mamedov si jek taro dizutne so dobinge sertifikati, ov isile umuti kaj ka arakhel buti.

“Me angum dekreti te vizitirinav I obuka bašo hazrkeribe PVC dzamija thaj udara thaj akana valjanela te lav o sertifikati, I obuka sine but šukar isima umuti kaj akale sertifikateja ka arakhav nesavi buti, adaleja so dzi akana na sinema buti, gndinava kaj o hazrkeriba PVC si momentalno najrodimi buti ko kurko taro trudi” liparga Mamedov.

 Ikerde modelija bukarnipaske e Romen

Tari Kumanovsko Romani biradzakiri organizacija DROM potenciringe kaj I resarin ko akava proekti sit e uključinenpe so pobuter Roma ko kurko taro trudo thaj te oven aktivna ko rodiba buti.

“Javer resarin sine o Roma te oven uključime ko naformalna aktivnostija thaj ola da te oven len sertifikatija te šaj oven konkurentna thaj aktivna ko rodibe buti ko kurko taro trudi, akate ko momenti isi 40 manuša so agorkerge adala sertifikatija, personija kova so kerena buti thaj si aktivna naformalno. Akale sertifikateja ola šaj preka ko javera programe kova so nudinela o AVMR te oven len šajdipa te uključinenpe thaj te konkuririnen adaleja so thaj šaj te phraven ple biznisija” vakerga Ahmet Jašarevski taro DROM Kumanovo.

Prema ki biradzakiri organizacija anvkerdi Kreacija akava modeli ukljulinela treningo sar o Roma te roden buti thaj sar te keren anglederkontraktija e bukarnedejbaskere manušencar.

“Šhurakergem 200 personencar, 100 tari Prilep thaj 100 taro Kumanovo, palo odova sine amen 80 ulavdo po 40 kova so gele ko obuke 4 zanatencar, numa thaj olenge uključingepe panda 20 dzuvla ko po kovle veštine. Ko agor 40 olendar apliciringe thaj dobinge sertifikatija bašo ulavde profesije. Koa kava modeli dikhelape phandipe e bukarnedejbaskere manušen bašo ulavde personija kova so več isilen rodiba thaj ka oven bukarnime, numa ko taminribaskere kvalifikujme bukarne sa pobuter birinena ten a oven bukarne, nego te oven pukime palo učinoko. Akala pak kova so isilen sertivikatija dzana thaj ki Europa kote so ate kerena buti nekobor masekija” vakerga Risto Ivanov prezidenti e khedipaske bašo biznisi thaj konsultantija “Kreacija”.

Akava proekti barabar si finansirimo tari rig e Europakere Unijatar.

 

 

 


Kjani IbraimDecember 14, 2017
roma-kherutnipe-12-24vakti-1.png

1min231

Tribina: Analiza ko hali e kherutnipaske e Romenge ki RM.

Tribina: Analiza ko hali e kherutnipaske

O Khedipe bašo multietničko opštestvo bašo manušikane nijamija taro Štip ko ramke taro proekti „Barabarutni inicijativa bašo zorakeribe o Romano dizutnengoro opštestvo ko Zapadno Balkani thaj ko Khoranipe“ ka organizirinelpe javno tribina anavkerdi „ Analiza ko hali e kherutnipaske e Romenge ki Republika Makedonija taro javna politike bašo Roma“.

Akava proekti si ikerdo tari Europakiri Unija ko ramke taro javibe taro Europa AID, kova so tajsa ko 15-to demekvri šhurakeribaja taro 12 o ari ka ovel ikerdi akaja tribina ki bari sala ki komuna Štip.

Celna grupe ko akava proekti si i Romani khedin, prestavnikija taro NVO, prestavnikija taro relevantna institucije ko lokalno nivo thaj o mediumija.

Resarin e javno tribinake si te informirinelpe i Romani khedin thaj o institucije baši kerdi analiza bašo hali kherutnipe e Romengoro tari Republika Makedonija taro javna politike bašo Roma.

 


Sali MemedDecember 14, 2017
samka-1-1280x738.png

2min945

Samka Ibraimovski ka meninel pe ko funkcije na e te ovel vishe Ministeri bizo resor nego ka ovel Deputati ko makedonijakoro parlamenti asavko dekreti angka sebepi so ki 5 alusaribaskoro than kaj so sine kandidati bashi deputati pravdilo leske than sebepi so o Deputati  Vasko Kovachevski dengja ostavka thaj akana ka ovel direktori ko REK BITOLA.

Asavko dekreti angjum sebepi so nae Rom ko Parlamenti ki pozicija sar thaj mio than ka mukav intelektalcoske Rom savo si Avukati thaj pakjava kaj ka kointuinirinel i programa mli thaj taro mlo kabineti, vakergja o Samka Ibraimovski.

Mashkar javer vakergja kaj ka ovel akava kurko interesna momentija adava so ka kerelpe bari trampa ko ministerska thana ko Govermenti odoleja so ka leljaren pe neve thana  kvalitetn akadrencar kote so ka kere buti bashi poshukar dzivdipe ki Makdonija vakerela Ibraimovski.

Aso informacje vakerelape kaj ko nevo gavemento nae te ovel than basho Alijansa e Albancongiri thaj kaj adava resor lengoro  ministeriumibashi  Satipe ka ovel ko SDSM.

Akava ka agorkerel neve gavermentoja dzi ko agor taro akava kurk vakerena shukar pendzarde izvorija.

Avdije o Samka Ibraimovski hramongja ko DIK themutni alusaribaskiri komisija dekreti kaj teloikerela o deputatsko than thaj ko avutnipe ka ovele adaja funskcija.

Inaku Samka Ibraimovski isile iskustvo sar deputati salde ki opozicija kote sinele prepoznatlovost kom parlamenti sa manush savo sine pobut aktivna tari opozicija. Akana ka dika sar ka kerel pli funkcija sar deputati ko pozicija thaj so ka pridonesinel ko aniba kanunija bashi o Roma.

 

 


Kjani IbraimDecember 13, 2017
ref-nevrabotenost-24vakti-1.png

3min662

REF: 75% taro Roma ki Makedonija si bi bukjakoro.

REF: 75% taro Roma

O bi bukjarnipe ki Romani khedin ki Makedonija resarela 75% soj tano duplo pobuter taro nacionalno prosek e bi bukjarnipaske. Majbaro kotor taro Roma isilen 88% isilen nabarabarutno  fundavno educiribe jali barbarbutno educiribe , 4,4% isilen nabarabarutno jali barabarutno maškarsiklojbaskoro educiribe, sikavena o podatke taro Romano educiribaskoro fondi (REF).

Akala podatke thaj o portrebe bašo anglodzajbe e haleske sine šajdipe bašo realiziribe o proektija „Agorkeribe o educiribe sar drom prema ko bukarnipe“ thaj „Anglodzajbe e bukarnipaske preka ko educiribaskere obuke“, kova so rezultatija sikage kaj o educiribe si jekhutno šajdipe mujal o bi bukjarnipe ko Roma thaj iklojbe taro krugo e čhorolipaske.

O izvršno direktori taro REF Nadir Redzepi informirinela kaj ko ramke akale duj proektenge o fundavno thaj maškarsiklojbaskoro educiribe kompletiringele 330 Roma.

Obuke bašo aktivno rodibe buti nakhle 125 personija, 72 čhave sine hramome ko angledersiklovne jali gradinke, a 120 čhave lele than ko programe bašo rano čhavorikano razvibe, dzi kote 34 personija arakhle bukjarnipe preka ko aktivnostija e proektengere.

Ministerka baši trudi thaj socijalno politika Mila Carovska, kova so ikerga plo vakeribe ki ceremonija taro ulajbe diplome e majšukar Romenge kova so dopherge plo educiribe preka ko programe e Romane educiribaskere fondeske bašo educiribe e pobare generacienge, vakerga kaj adava si pozitivno iskustvo kova so iklona taro asavke proektija valjanena te iskoristinenpe thaj te oven sistematska merke.

Vakerga te kerenpe naporija thaj sa o merke kova so več postojnena te oven primenime bašo Roma, a ulavdo bašo okola kova si aktivno uključime ko kurko taro trudi, te šaj adaptirinenpe ko lengere potrebe resarinaja te oven pošukar iskoristime.

O Ministeri Samka Ibraimovski kova si zadužimo baši implementacija e Strategijake bašo anglodzajbe e haleske e Romenge ki Republika Makedonija računinela kaj asavke proektija dena šukar rezultatija thaj adala iskustvija valjanena te oven kotor taro sistemi.

Palo odova dopherga kaj osim i arka e terne Romenge, valjanela te delpe ikeribe thaj e pophurenge kova so nasinelen nisavo šajdipe te educirinenpe, adaleja so valjanela te dikhelpe računi bašo o potrebe ko kurko taro trudo resarinaja polokheste te šaj arakhen buti.

 

 


Kjani IbraimDecember 13, 2017
ucilnica-segregacija-24vakti-1.png

4min243

Segregacija e Romane čhavenge ko sikalane ki Makedonija.

Segregacija e Romane čhavenge

Ki Makedonija isi etnička ulavde siklane thaj paralelke, o Instituti bašo manušikane nijamija arakhla segregacija e Romane čhavenge ki diz Bitola thaj Štip, o baripe taro Roma pobuter siklona ki jek siklana, potikno numero si hemime maškar o javera siklovne taro javera khedinja.

Segregacija e Romane čhavenge

O dzovapluko baši pendzaripe tari segregacija thaj maribe mujal olate isilen , na samo i raštra, nego thaj o o jerije barabar e siklovnencar.

O siklovne kola so nane Roma prefrdenape ko javera siklane palo rodiba taro lengere jerije jali taro komunakere vlastija.

Dikhlo si kaj na poštujnenape o kanunija thaj odredbe baši reonizacija, adaleja so diskriminirinenape e Romane sikloven, ko kotor taro siklane isi etničko struktura kova so na dela dzovapi e haleske ko tereni, dzi kote o javera siklane si ekvaš čhuče thaj nane koristimo o kapaciteti  iako arakhlona ko jek reoni.

„ I segracija si fizičko ulajbe e personenge jali grupa personenge upral i diskriminatorsko osnova bizo legitimna jali objektivna opravdime resarina. Segracija e Romenge ki Makedonija si majdikhlo ko educiribe“ liparga prezidentka taro Instituti bašo manušikane nijamija, Margarita Caca Nikolovska.

Dikhibaja o hali ki Bitola thaj ko Štip, o siklane ko Skopska komune sar so si Gjroče Petrov thaj Gazi Baba si pozitivno exemplo, ko jek aghar ko Kumanovo isi hemime paralelke, a dzi kote o Roma hramonenape ko centralna siklane.

I segregacija kerela hardzi e jerienge sebepi o transport adaleja so disave siklane si podur 3 kilometrija taro khera e dizutnengere, a bašo adava nane protektirimo prevozi.

O komune anena dekreti bašo reonija e siklanenge ki lengiri teritorija, o nijami bašo hramoviba e čhaven ko javera siklane šaj dzi kote ko javer reoni isi čhuče thana thaj adava te prifatinel i siklana.

„Tari Raštra si adala kola so valjanena te protektirinen instrumentija bašo akava te čhinavgovel, ko dendo hali korkori o personija , korkori o čhave thaj korkori o jerije te pendzaren i diskriminacija thaj  segregacija thaj te marenpe mujal olate“ dopherga i prezidentka taro Instituti bašo manušikane nijamija, Margarita Caca Nikolovska.

izvor:

http://www.dw.com/mk/%D1%81%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B5%D0%B3%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%B8/av-41739543

 


Kjani IbraimDecember 9, 2017
kumanovo-24vakti-1.png

3min215

Bukjarnipe e Romenge taro Kumanovo preka ko organiziriba Saem bukjarnipaske.

Bukjarnipe e Romenge

Ko ramke taro proekti „Ikerde modelija bašo bukjarnipe e Romenge“ i komuna Kumanovo ko barabarbuti keribe e CRZ Drom taro Kumanovo thaj Habitat Makedonija organizirinena Saemi bašo bukjarnipe thaj kariera.

Tari komuna Kumanovo vikinge sa e firmen kola si zainteresirime te javinenpe majbuter dzi ko 10-to dekemvri, a dzi kote o Saemi ka ikerelpe ko 13-to dekemvri ko Centro baši kultura „Trajko Prokopiev“.

O firme kova so ka len than ka oven len direktno kontakt e kandidatencar kova si obučime bašo profilija taro barabarutno interes taro Kumanovo thaj ko pašipe, adaleja so ka ovel len šajdipe te keren peske promocija te oven dikhle te keren networko e lokalno javno institucijencar thaj e privatno kompanijencar, vakerelape ko havlaribe tari komuna Kumanovo.

Ko fokusi taro akava Saemi ka oven razvime modelija bašo stručno usovršibe e taminiribaskere sektoreske thaj e nacionalno politikenge kova so implementirinenape bašo uklučibe e bi bukarne personenge ko kurko taro trudo ko Kumanovo. O Saemi bašo bukarnipe thaj kariera ka oven organizirimo ko duj kotora, bašo avgo kotor ka organizirinelpe panel diskusija kote so ka len than  prestavnikija tari Agencija bukarnipaske, o prestavnikija taro Romano informativno centro thaj i Komuna Kumanovo, a dzi kote ko dujto kotor ka ovel interaktivno prezentiribe e lokalno firmenge thaj kompanienge ko jek aghar ka ovel ulavdo kotor baši karierno razvibe bašo sa o zainteresirime kova so ka vizitirinen akava Saemi.

Akava Saemi bašo bukarnipe thaj kariera ka kerel šajdipe baši phravdi debata preka ko razna sebepija kova astarena than ko procesi anibaske o dekretija ko lokalno thaj ko nacionalno nivo, te šaj potencirinenpe o pharipa thaj o šajdipe kolencar arakhenape o bi bukarne personija ko kurko e trudoske.

Dopherdo ka kerel lenge šajdipe e privatno firmenge te aven ko kontakt e kandidatencar kova si obučime bašo profili savo so ola rodena, a pale o kandidatija ka šaj prezentirinenpe anglo lokalna bukarnedejbaskere manuša.



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime