Kjani IbraimDecember 2, 2017
Albania-br_ima-24vakti-1.png

1min264

Evakurime Romane familije ki Albania sebepi o bare bršima.

Alarmantno hali sebepi o bilačhe vakteskere šartija sine dikhle ki diz Gjirokastro,Aalbania kote so 7ta Romane familije sine evakurime sebepi i dar taro poplave.

Dzangolape kaj o Romane familije si arakhle ko nekobor kasarne ko pašipe tari Regionalno phuvjakiri uprava.

Tari Komuna Gjirokastro protektiringe plo ulavdevakteskoro arakhibe e Romenge ko internati tari Pedagoško siklana, dzi kote o intenziteti e bršimeskere thavdena te oven bare.

O ezero Viro si ikaldo tari leskiri kopana ko nacionalno drom, dzi kote but oblastija ko akava kotor patinena taro nanibe elektrikana struja.

 

 


Kjani IbraimDecember 2, 2017
Romano-Filharmonisko-Orkestro-24vakti-1.png

2min318

Romani Filharmonija ko sig vakti ko Zagreb.

Romano Filharmonisko Orkestro ko sig vakti avela ki diz Zagreb, Hrvatska, kova so ola angleder lele than ko sasto sumnal.

Ki diz Zagreb ko 12-to dekemvri ka ikerelpe koncerti taro Romano Filharmonisko Orkestro taro 20:00 o ari ki sala Vatroslava Lisinsko.

Akava orkestro khedela o majšukar Romane muzičharen Hungarsko darhijencar taro ulavde kotora tari Europa, kova so isilen muzikakiri programa uklučjibaja kombinacije e tradicionalno melodiengee Romane kemanake sar so si  o velikanija: Grigoras Diniku, Ferenc Erkela jali Vitorio Monti ko jek bašalena muzika taro majšukar muzičharija kova so bašalena I klasično muzika sar so si: Johanes Brams, Pablo De Sarasota, Johan Štraus, Ilič Čajkovski thaj sar I muzikakiri verizija taro filmi Baven Snidler, Dzon Wiliams.

Akava Romano Filharmonisko Orkestro isilen pobuter taro 60 muzičharija ki scena, kova so ko jek tane aghar posebna sebepi ola čhak khelena da thaj sikavena I barvali muzikakiri kultura.

ko Romano Filharmonisko Okerstro šhužarena I muzika e inistrumentencar sar so si: Kemane, kontra basija, klarinetija, thaj panda but javera.

Generacijenca o Romane muzičharija ikerena I tradicija e muzikakiri pendzardi palo lengoro impresionalno virtulozno iskustvo kova so definirinena Romano muzikakoro liparibe jali izrazibe,  kova so isilen jasno identiteti, kova so isile sličnostija e Amerikansko bluz muzikaja.

Pobuter taro 2 arija o Romano Filharmonisko Okerstro ka bašalel klasično muzika, dzi kote informacije bašo akava nastani šaj te arakhaen ki web rig taro lisinski.hr.

http://www.lisinski.hr/hr/dogadanja/gypsy-philharmonic-orchestra/ 

 


Kjani IbraimDecember 1, 2017

2min869

Ikerde protestija ki Belgija mujal o Roma, Astarde si 4 personija.

Ikerde protestija ki Belgija mujal o Roma

An o centro tari Gent , grupa paše 250 džene kergje protesto mujal dizjakoro ofiso thaj o politikeso legaren, a ko jekh thaj mujal o Roma thaj olengiri jekhin.
Palo odova i policia kergja intervencia thaj paldingja e demonstranten.
Aso i policia ki akcia sine astarde 4 persone, so gndinel pe kaj si probacionalistia thaj akala protestoa sine organizirime prekal apeli taro socialno netvorko thaj na sine notirime an i policia – vakeren o informacie taro VRT NWS.
Aso o infromacie i policia kergja akcia bizo vazdibe tenzie thaj paldingja e demonstranten.
Palo duj saatia ko droma sine notirime salde trianda džene , a i policia na sine odothe.
“Amen notiringjem olengere anava , thaj akana si telal i kontrola” vakergja o PR e policiake an o Gent o Matto Langeraet.

izvor:

https://www.vrt.be/vrtnws/nl/2017/11/26/4-mensen-gearresteerd-na-betoging-tegen-roma-en-stadsbestuur-in-/


Kjani IbraimDecember 1, 2017
ikerdo-trening-terne-romahr-24vakti-1.png

3min186

Roma Hrvatska: Ikerdo trening bašo korkoriorganiziribe e terne Romenge.

Ki Hrvatska ki diz Zagreb ikergape treninga bašo korkoriorganiziribe organizirimo ko ramke taro Akcisko plani baši terne Roma ko ikeribe taro Khedipe terne Roma taro Brodsko-posavinsko komuna, kote so khedinga 25 ternen manušen kova so I resarin sine vazdibe o veštine thaj kompetencija bašo keribe akcija thaj razvibe e šajdipaske bašo korkoriorganiziribe thaj lejbe than terne Romenge ko sa o oblastija tari Hrvatska, identificiribaja o šajdipaskere politike thaj programe thaj programa terne Romenge, kova so ka sigarkeren o socijalno razvibe e ternenge.

Preka ko trening o terne vežbinge javno nastap, numa thaj zorakeriba o veštine  sar personija ko timija, aghar so meninge gndiba, stavija thaj ikerge šukar praksa.

Roma Hrvatska: Ikerdo trening

Ikergepe ko pučhiba, ko lejba dzovapluko bašo ple postapke adalea so te šaj den arka ple vrsnikonge thaj te zorakerenlen, numa thaj sar te delujnen kip li lokalno khedin.

Adaleja so akala zorakerde personija ko avutnipa sar te oven mentorija, kova so šaj uključinenpe thaj šaj ovel len zadače, thaj te pveč čen pristap ko procesi anibaske dekretija.

Sikavdo si aktivno dizutno interes kote o terne šaj te oven len nijamija, sredstvija, proctor te šaj keren šajdipa thaj ikeriba kova so ka vlijainel ko procesi anibaske dekretija.

Roma Hrvatska: Ikerdo trening

Ko akala treninga sar misafirija lele than Veljko Kajtazi deputati ko khedipe tari Hrvatska, kova so ulavga iskustvo ko thavdipaskere politike thaj programska šajdipa baši o terne tari pli perspektiva, kova so ko jek aghar sine Josip Miličevič taro networko Terne Hrvatska, Alen Dzokič thaj Alen Tahiri tari Kancelarija bašo manušikane nijamija thaj nacionalna minoritetija thaj Denis Durmiš taro Konsili e Europakoro.

Specifična resarina e treningoske sine rodljaripa thaj dzaniba o baripa taro lejbe than e terne Romenge thaj ikerdo taro različna forme, networkija te ikeren o razvibe I struktura thaj o proekti taro terne Roma. Identificiribaja o predizvikija, analiziribe o pharipa thaj razviba o ikerdo plani bašo pošukar dikhibe thaj organizacije e terne Romenge, kova so adaleja ka kerel anglodzajbe ko pristapibe ko socijalna nijamija, nijamija educiribaske thaj bukjarnipaskere programe.

izvor:

https://phralipen.hr/2017/11/30/odjel-mladih-vijeca-europe-odrzao-trening-za-samoorganizaciju-mladih-roma-u-hrvatskoj/

 


Kjani IbraimDecember 1, 2017
koncert-beograd-romi-24vakti-1.png

2min198

Roma Urban Balkan Beats ikerdi promocija thaj koncerti pustikake.

Ko čhavorikano kulturno centro taro Belgrad ki organizacija GRUBB fondacijaja (Gypsy Roma Urgan Balkan Beats) erati ikerga promocija e pustikake „GRUBB Stories 3“ kova so si kreirimi taro terne Roma thaj si pirznajme sar maškardzijaneskere umetnikija predvodime taro pendzarde režiserestar Seržom Denokurom.

O Roma preka ko koncertija thaj muzika resarge but sukcesije thaj sikage ple istorija ko phuvja nastapencar sar so si: Kanada, SAD,Velika Britanija, Francija, Holandija, Germanija.

O terne Roma kova lena than ko teatrija ko jek si kompozitorija thaj prezenterija ki pli muzika thaj khelibe ki kombinacija moderno urbano bitencar thaj vekija tari purani tradicionalno muzika.

Ko akava koncerti kova so lele than sine pobuter kulture, kova so ko jek lele than thaj o tikne čhave taro internacionalna siklane kolencar isilen barabar buti keribe i fondacija GRUBB, numa thaj o javera Belgradska fundavne  thaj maškar sikljojbaskere siklane barabar e čhavencar migrantija kova si ko drom taro društvo baši integracija.

GRUBB fondacija ko ple centrija ko Belgrad thaj ko Niš pobuter taro 10 berš redovno siklojbaja paše taro 700 čhave poterne taro 18 berš, prema ki edukativno thaj umetničko programa.

I fondacija GRUBB akava berš lela pustik tari Europakiri Komisija ulavde ko Brisel bašo majšukar proekti ki Srbija kova so resarela inkluzija e Romenge.

Roma Urban Balkan Beats

Trin berš redoja o Ministeriumi baši kultura thaj informiribe ki Srbija ikerela o proektija tari fondacija GRUBB, kova so zorakerela e terne Romen te oven garvasijale ko plo identiteti thaj kulturna darhije, thaj akava sine šajdipe te šaj pe vrsnikonge te sikave sar i umetnost isila zoralipe te rušinen o kliše thaj o predrasude.

izvor:

http://rominfomedia.rs/gypsy-roma-urban-balkan-beatsgrubb-odrzana-promocija-knjige-i-koncert/


Kjani IbraimNovember 30, 2017
romano-ternipe-srbija-24vakti-1.png

3min227

Romano ternipe Srbija: Anglozajbe ko hali e Romenge thaj Romane dzuvlenge .

Romano ternipe Srbija

Usvojibaja o Akciono plani bašo avutne trin berša prema ko sa o resarina tari Nacionalno strategija bašo terne, sar thaj networkoja thaj pošukar barabarbuti keribe e Romane khedipencar ko nacionalno thaj regionalno nivo, ka ovel prioriteti baši Network Koalicija Romano ternipe Srbija, kova so havlargele ki „trkalezno masa“ kova sine ikerdi ko Šabac 27-to thaj 28-to Noemvri.

Akava bešiba ko trkalezno astali jali trkalezno masa organiziringale o Ministeriumi baši ternipe thaj Sport tari Republika Srbija, ikeribaja taro Misije OEBS ki Srbija, kote so than lele prestavnikija taro Romane khedipa thaj ternengere khedipa barabar lengere sojuzencar.

„Pendzarde siem e palune Akciono planeja, a akava bešiba sine šajdipe te sikava kaj šaj ovaja partnerija e institucijenge keda si ko pučibe o hali e terne Romengoro“ vakerga Aleksandar Durmiševič prezidenti taro Network Koalicija Terne Roma Srbija.

Ov dopherga kaj kerge lafi bašo rezultatija e avutne merkenge taro Akciono plani bašo terne, o hali e terne Romengoro thaj Romane dzuvlengoro, o programe taro Nacionalno konsili Romane Nacionalno minoriteteske, kote sine vakerdo kaj o terne Roma nane zastapime thaj lengoro than uvek sine ko teluno nivo.

„Ka meninenpe o specifična resarina thaj potrebe vazidbaskere kapaciteteija e terne Romenge thaj Romane dzuvlenge kova so kerela šajdipe aktivno lejbaja than ko društvo“ vakerga Durmiševič.

I Nacionalno strategija bašo terne sikavela fundamentalna principija bašo anglodzajbe o društveno hali thaj keribe šartija bašo realiziribe o nijamija thaj interesija e ternenge ko sa o oblastija taro društveno dzivdipe. Usvojimo si 2015-to berš ko periodi taro 10 berša, a dzi kote o Akciona planija kreirinenape thaj anenape ko 3 beršengoro nivo.

izvor:

http://rominfomedia.rs/romska-omladina-srbije-poboljsati-polozaj-mladih-roma-i-romkinja-u-srbiji/

 


Kjani IbraimNovember 29, 2017
bez-drzavjanstvo-24vakt-1.png

7min558

O Roma bizo themutnipe ki Europa.

Ko Europakoro parlamenti ko Brisel, Belgija, Ikergape nastani „O Roma bizo themutnipa ki Europa“,  dzi kote so ko adava nastani o Europakoro parlamenti usvoinga havlaribe anavkerdo „Aspektija e fundamentalno nijamenge taro integracija e Romenge ki EU: Maribe mujal o otpori mujal o Roma“.

Ko 25-to Oktomvri 2017-to berš dikhibaja o šajdipa bašo anibe agor e diskriminacijake e Romenge thaj iklojbe ko agor e otporeja prema ko Roma ki Europa, o halvariba hramongale Soraja Post kova si Švedsko eurodeputatka thaj členka ki socijaldemokratsko grupa.

Dzi kote o havlaribe  „O Roma preperena – bizo themutnipa, diskriminacija thaj marginalizacija e Romenge ko Zapadno Balkani thaj Ukrajna“ hramongale o Europakoro Centro bašo nijamija e Romenge, Europakoro networko thaj Instituti bašo bizo themutnipa thaj inkluzija ko barabarbuti keribe 6 proektno partnerencar taro ulavde phuvja, thaj o havlaribe anavkerdo: Akava i amaro kher: Minoritetija bizo themutnipa thaj lengoro rodibe dzi ko themutnipa“ si hramomo taro UNHCR.

-Nanibe izvodija tari matično pustik e bijandipaskiri mukhela e Romane čhaven ki Europa telo riziko bašo bizo themutnipa thaj bizo sastipaskiri protekcija jali educiribe.

O Roma bizo themutnipe

O dzivdipe bizo izvodi tari matično pustik e bijandipaske thaj themutnipa isilen vlijanibe upral milje Roma kova so dzivdinena ki Europa, uklučhibaja thaj čhaven. Ko bešiba ko Europakoro parlamenti, grupa parlamentarcija taro pobuter partije ka vikinen e phuvjen členke ki EU  thaj Eruopakiri komisija te koncentririnenpe ko lengoro dikhibe taro riziko mukhibaja e Romen bizo themutnipa thaj te diskutirinen bašo avutne admija ko rešibe akava pučibe ko phuvja kova si kotor taro buvlaribe e Europakere unijake thaj phuvja kova si več andre ki Eurpakiri unija.

Dzi kote so o nevo rodljaripe tari Agencija e Pašakerde nacijenge bašo nasle manuša (UNHCR), Europakoro networko baši bizo themutnipa thaj javera, arakhena diskrminacija kolaja arakhenape o minoritetija kova so nanelen themutnipa, adaleja so nanelen  themutnipa našti sikaven plo bešiba thaj kaj si kotor tari disavi phuv.

Dzi kote akala personija si mukhle te mučinenpe ikalibaja personalna dokumentija, te šaj resaren dzi ko usluge ko jek thaj dzi ko educiribe, sastipaskoro protektiribe thaj palo odova te šaj arakhen bukjarnipe, te oven ple šerutne ko imot, te phanden prandin thaj te hramonen o bijandipe pumare čhavengoro.

Soraja Post kova si eurodeputatka thaj kopretesedavači e grupake taro Europakoro parlamenti mujal o rasizmo bašo raznalikija liparga:

„Akava si problemi so pobuter phakana kaj si rešimo, numa dzivdipe bizo themutnipa thaj nijamija si pharo čhačipe bašo milje Roma ki EU, o čhave Roma kova si bijame ki Italija kova so lengere jerije našle adari ko vakti taro Balkanska mariba panda arakhenape pharipaja taro bizo themutnipa, iako lengere famillije ate dzivdinena decenijencar. Amen sar deputatija ko Europakoro parlamenti valjanaja te osigurina adava te ačhol sar prioriteti ko ki agenda tari EU, sa dzi sa o roma te pheren ple nijamija sar o javera europakere dizutne“.

O Roma bizo themutnipe

Ana Marija Koraca Bilt kova si Eurodeputatka thaj kopretsedavači e grupake bašo čhavorikane nijamija liparga:

„Nane mukhibaske o čhave ki Europa te bijangoven bizo themutnipa, thaj i grupa bašo čhavorikane nijamja dikela sato adava barabar o UNHCR thaj o dizutnengoro opšstestvo te šaj anelpe agor bašo bizo themutnipa ko čhave. O čhavo angleder sa bizo razlika ko leskoro pravno statusi thaj amen isi amen dzovapluko te protektirinale. Vikinava sa e phuvjen členke phandlo e maškardzijaneskere kanunikoja te čhinaven o narešimo pravno hali kova so panda vlijainela upra but čhave Roma ki Europa.

O Roma bizo themutnipe

O direktori baši Europakoro networko bašo bizo themutnipa Kris Neš liparga kaj lengoro rodljaripe ko Zapadno Balkani arakhla kompleksna postape bašo dizutnengiri registracija kova so kočinena o pristap dzi ko importantna dokumentija thaj si ko legarutno šajdipe  bašo bizo themutnipa ko Roma.

Ov rodinga reformiribe ko akala postapke thaj chidibe o bizo themutnipa ko Roma thaj adava te ovel prioriteti baši Europakiri Komisija thaj Europakoro parlamenti ko vakti e angleder kontraktenge bašo buvlaripe ki EU.

Dzi kote o oficiri bašo nijamengere pučiba paš ki Agencija e Pašakerde nacijenge bašo našle manuša taro UNHCR, inge Sturkenbom liparga kaj pobuter taro 75% taro pupulacija ko sumnal si pendzarde palo odova so nanelen themutnipa thaj preperena ko minoriteteskere khedinja. Ki Europa o Roma si ulavdo ranime taro bizo themutnipa, ola si zaglavime ko krugo kote so falinela o themutnipa thaj i dokumentacija thaj e jerienge adava čhinavela hramovibe lengere čhaven ko pustikija bijandipaske, adaleja nanelen šajdipe te dokažinen plo nijamij ko themutnipa. Sa adava ingarela ki nevi generacija kova so bajrola ko čhorolipa phare pristapeja dzi ko educiribe, sastipaskoro protektiribe thaj javera fundamentalna usluge.

 

 


Kjani IbraimNovember 29, 2017
rekonstrukcija-jablanica-romi-24vakti-1.png

2min264

Rekonstruirinenape 40 khera ki Romani mahala „Jablanica“ ki Srbija.

Ko thavdpe si i rekonstrukcija e 40 kherenge ki Romani mahala „Jablanica“ kova si kotor tari diz Lebane ki Srbija ko ramke taro proekti „Pošukar dzivdipaskoro standardi e Romane mahalenge“, kova si finansirimo tari rig e Germansko organizacijake „Help-Hilfe zur Selbsthilfe e.v“ thaj ko jek tari Europakiri unija, preka ko Govrementi e Republika Srbijakoro thaj o Ministeriumi bašo taminiribe, soobrakaj thaj infrastruktura thaj Ministeriumi bašo finansije sektori baši kontraktiribe thaj finansiribe programa taro sredstvija tari EU.

Rekonstruirinenape 40 khera

O bukja astarenape adaptacijaja, rekonstrukcija thaj energetsko sanacija ko 8 objektija barabar 40 khertunipasker jedinkencar ki Romani mahala „Jablanica“, a akale realizacijaja ka kerelpe anglodzajbe e šartenge ko dzivdipe e Romenge, kova so dzi akana dzivdinena ko telune standardna Romane mahale.

Investitori si i komuna Lebane, a dzi kote finansirinela i Germansko organizacija „Help-Hilfe zur Selbsthilfe, a i firma kova so kerela buti ki rekonstrukcija si Gar „Vuki“ tari diz Bujanovac, dzi kote sa akava ka ovel agorkerdo baši 45 dive.

izvor;

http://rominfomedia.rs/u-toku-rekonstrukcija-40-stanova-u-romskom-naselju-jablanica-u-lebanu/


Kjani IbraimNovember 28, 2017
banner11thmeetingjpg-1.png

3min328

Europakiri paltforma baši inkluzija e Romenge 2017-to berš, ikergape ko Birisel Belgija, shurakeribaja taro 27-to noemvri thaj ka agorkerel avdie ko 28-to noemvri.

Ko ramke taro  ple nadležnostija o Ministeri Samka Ibraimovski ko jek lela than ko 11-to sostanok tari Europakiri platfotma baši inkluzija e Romenge ko Brisel, thaj sine kotor tari diskusija ki tema „Tranzicija taro educiribe prema ko bukjarnipe“, kote so ko jek aghare prezentiringa plo havlaribe ki senka,  dzi kote so ki akaja platforma lena than učhe prestavnikija  taro Europakiri komisija, Europakoro parlamenti, ministrija taro phuvja členke ki EU thaj prestavnikija taro Zapadno Balkani, prestavnikija taro biradzakere organizacija kova so kerena buti ki socijalno integracija e Romenge ko regioni, kote so ko jek thaj lela than thaj i koalicija tari Makedonija anavkerdi „Khetane“.

europakiri-platforma

Europakiri platforma baši uključibe e Romen 2017-to berš, ,ka šhurakerga promoviribaja e participativno interakcijake maškar sa o relevantna zasegnime riga, uključibaja e prestavnikon taro Europakere thaj Nacionalna organizacija bašo Romane thaj pro-Romane dizjakere organizacije.

O Nacionalna thaj o lokalna vlastija e phuvjenge členke ki EU thaj o phuvja taro buvlaribe e Europakere institucije, maškardzijaneskere organizacije thaj akademska institucije ko teme taro educiribe sa dzi ko bukjarnipe e Romen.

Platforma bašo akava berš ikergape jek tekvaš dive ikeribaja politikane debate ko lejbe than taro komesari Žurova, politčarija taro pobuter phuvja členke , členija te Europakere parlamentetar thaj pobuter prestavnikija taro učho nivo taro Europakere thaj javera institucije.

O tematsko fokusi sine ikerdo ko barabarbuti keribe e Romane thaj pro-Romane organizacijencar taro dizutno opštestvo taro Europakoro nivo.

Europakiri platforma 2017-to bašo uključibe e Romen kova so ka ikerenpe pobuter diskusije bašo predizvikija phandle e tranzicijaja e Romane čhavenge thaj terne taro educiribe dzi ko bukjarnipe, akaja tema si jek taro majimportantna, sebepi so o Roma ačhona sar majbuter mukli khedin ko kurko e trudoske, adaleja so baro numero taro manuša perena ko bi bukjanripa. But taro terne Roma taro 15 dzi ko 24 berš na pratinen o post-importantno educiribe, ni bukjarnipe, ni obuke.

Komibinacija taro različna faktorija, sar so si thaj o čhorolipe, tikno educiribe thaj veštine, diskriminacija ko educiribe thaj bukjarnipe si kotor taro strukturna bariere bašo Roma kova so pherena ple potencijalija ko kurko e trudeske.

Dikhibaja o baripe thaj složenost e temenge o diskusije ka ikrenpe jali ikerenape ko duj tematska workšhorpija.

Ko avgo workšhopi o fokus si bašo pučiba phandle e prvenstveno educiribaskiri perspektiva, dzi kote i dujto o fokus si bašo bukjarnipaskiri perspektiva.

 


Kjani IbraimNovember 27, 2017
medicinska-pomo_-bugarija-24vakti-1.png

2min327

Roma Bugarija: 250 Roma ki obuka bašo bolničharija.

Ko masek dekemvri šhurakerena o obuke bašo Roma bolničharija ki itno medicinakiri arka, kova so ka ikerenpe ko 20 licencirime centrija ki šherutni diz tari Bugarija, ki diz Sofija thaj ki diz Plevev, kola ka oven finansirime taro biradzakere organizacije.

Tari itno medicinakiri arka ki Bugarija, arakhla 246 čhuče thana bašo asavke namedicinakere specijalistija ko Raštrakoro educiribaskoro šarti o nakhlo berš.,

Roma Bugarija: 250 Roma ki obuka

Ko jek o bolničharija obučhinenape thaj bašo proekti kova si tari rig e socijalno Ministeriumeske kova so ka finansiinel o plate bašo avga 6 masekija.

Paše 76 manuša si obučime jali si ko procesi obučibaske, a 24 manuša več šhurakerge bukajaja ko sistemi, hramonena taro bTv.

Jek berš o Roma ka oven obučime bašo bolničharija taro trito digri thaj ka den araka e doktorenge meribaja rat, elektrokardiogram thaj dejbe inekcije.

Sa o Roma kova so ka arakhlon ko akala obuke valjanela te oven len maškarutnoeduciribe thaj lendar rodela pe te oven len vozibaskiri dozvola.

Ko itno medinakiri arka več isilen iskustvo Romane bolničharencar, o doktorija vakerena paš ko pheribe o kadrovsko deficiti, ola ko jek aghare dena arka sar medijatorija ko mahale.

izvor:

https://www.dnes.bg/obshtestvo/2017/11/27/250-romi-na-obuchenie-za-paramedici-v-speshnoto.360465



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime