Kjani IbraimDecember 9, 2017
festivali-romane-gilakoro-khelibaskoro-hrvatska-24-1.png

2min256

13-to festivali e Romane gilakoro thaj e Romane khelibaskoro ki Hrvatska.

13-to festivali e Romane gilakoro

13-to palo niče festivali e Romane gilakoro thaj e Romane khelibaskoro ki Republika Hrvatska ka ikerelpe ko 10.12.2017-to berš purano kurko (nedela) šhurakeribaja taro 17:00 o ari ki kino sala „Beli Manastir“, a organizatori bašo akava si o Romano Nacionalno Forumi kova so akava da berš ka birinelpe o majšukar gilajbe thaj majšukar khelibe.

„Okola o pophure kova so pratinena amen sine panda taro šhurakeribe več dzanena bašo so kerela pe lafi thaj kaj angleder akava phiravela sine anav Romane amaterska gilavutne thaj kelavne Roma taro Osiječko- baranjsko kotor. Taro angleder o paluno berš resla dzi ko anav sar so si avdie Festivali e Romane gilakoro thaj e Romane khelibaskoro, kote so akaja manifestacija si ikerdi thaj finansirimi taro Konsilil bašo nacionalno minoriteti thaj e Khedipaskoro deputati tari Republika Hrvatska,Veljko Kajtazi kova so amen dengamen arka ko organiziribe akaja programa. Korkori akaja manifestacija ikerelape ko meči taro gilajbe Romane gila thaj Romani muzika, a dzi kote o khelibe ka ovel ko parija, a bašo gilavutne ola ple numere ka prezentirnenlen jek po jek“ liparga Branko Petrovič, organizatori thaj prezidenti ko Romano Nacionlno Forumi.

izvor:

https://phralipen.hr/2017/12/08/najava-13-festival-romske-pjesme-plesa-roma-republike-hrvatske/


Kjani IbraimDecember 9, 2017
stipendije-valjevo-roma-24vakti-1.png

4min196

60 stpiendije bašo Romane siklovne thaj studentija ko Valjevo.

60 stpiendije bašo Romane

O sikljovne taro fundavne siklane, maškarsiklojbaskere siklane thaj o Romane studentija tari diz Valjevo ki Srbija ulavgepe  lenge rešenija bašo stipendiribe ko siklojbaskoro berš 2017-to/2018-to berš. Nijami ko stipendije ikerge 60 siklovne thaj studentija, kova olendar isi 4 siklovne taro fundavno educiribe, 45 maškarsiklovne thaj 11 studentija.

O prezidenti taro Konsili baši socijalno politika ki diz Valjevo, Radoica Ristič sikavga zadovolstvo adaleja so taro berš ko berš bajrola o numero e sikovnengoro, a ulavdo bašo Romane studentija kova so stipendirinela len i Diz, soske adava si jek šukar sikavibe i socijalno politika tari diz Valjevo.

60 stpiendije bašo Romane„Lokalno akciono plani bašo educiribe e Romengoro šhurakerga te anel rezultatija, sekova berš bajrola o numero taro čhave kova si astarde adale planeja, i Diz Valjevo bašo akava plani ulavga 3 milioni thaj 250 milje dinarija, mora te vakerav kaj akava berš o numero si balardo značjano taro studenija, so adava si but šukar baši Romani populacija thaj akana o numero si 11 studentija. O šartija taro konkursi bašo stipendije na meningepe, čak ko disavo segmenti si liberlizirime, sa o siklovne kova so agorkerena 7-to klasi prosekoja pobaro taro 3,5 isilen nijami ko lejbe stipendija baši siklojabaskoro berš 2017-to/2018-to berš ko resariba taro 3.000 dinarija.  O Siklovne taro Romano nacionaliteti kova so hramonena maškarsiklojbaskoro educribe bizo dikhiba o sukcesije, ikerena o nijami ko stipendije ko resaribe taro 3,500 dinarija ko masek. O studentija kova so hramonge fakulteti jali ko učhe educiribaskere ustanove kova so formiringale i Republika Srbija lena stipendije ko resaribe taro 6.000 dinarija ko thavdipe jeke beršeske. Ko ramke taro akciono plani bašo educiriba e Romenge si protektirimo bi parengoro hajbe bašo sa o angledersiklovne jali čhave ko gradinke, a bašo neveberšeskere bidzukija ka oven protektirime 400 paketija bašo Romane čhave“ liparga Ristič.

60 stpiendije bašo Romane

„I stipendija mange si but importantno thaj aghar si importantno bašo mo educiribe soske mle jerije nane ki buti thaj akale šajdipaja šukrakerava e Dizjakere upravake thaj akana ka dav sa mandar te ikerav mo dzovaplalipe thaj te ikerav lengoro pakhajbe“ liparga Marsel Pavlovič kova si siklovno ko  8-to klasi ki fundavni siklana „Prota Mateja Nenadovič“ tari Brankovina.

Dzi kote o Pedagoško asistenti Zoran Petrovič sikavga ko jek thaj ovda zadovolstvo sebepi i but šukar realizacija e Lokalno planeske thaj bajraribe o numero e stipendistengoro.

izvor:

http://rominfomedia.rs/valjevo-stipendije-za-60-ucenika-i-studenata-romske-nacionalnosti/

 


Kjani IbraimDecember 8, 2017
havorikane-prandina-unicef-24vakti-1.png

4min2012

Pobuter taro ekvaš  Romane čhaja prandinenape poterne taro 18 berš.

Pobuter taro ekvaš  Romane čhaja

Direktori taro UNICEF ki Srbija, Mišel Sain Lot računinela kaj o prandipe po tele taro 18 berš anela phagipe ko manušikane nijamija thaj isile lejbe than ko nijami e čhavoripaske thaj e dzuvla isila nijami ko sastipe, educiribe, jekhipe thaj nijami ko dzivdipe bizo čhilalipe.

Pobuter taro ekvaš Romane čhaja prandinenape poterene taro 18 berš, sikavge o rezultatija taro Etnografsko rodlaripe  anavkerdo „Čhvorikane prandina ki Romani populacija ki Srbija“.

Pobuter taro ekvaš  Romane čhaja

O čhavorikane prandina lena than maškar ki opšto populacija ki Srbija thaj majbuter asavke prandina isi ko počhorole familije thaj ko ruralna kotora sikavela o rodlaripa.

„Osem so akala prandina astarena e dzuvlen , o čhavorikane prandina kerena pharipa ko društvo ki sasti celina adaleja so manifestirinelape preka ko tiknarde beneficije thaj produktivnost, pobaro ulajbe taro sastipaskoro protektiribe , bilačho sastipaskoro hali e dajakoro thaj čhajakoro, thaj sar pobaro socijalno dejbe sebepi o maškargeneracisko ciklusi taro čhorolipa“ vakerga o direktori taro UNICEF ki Srbija.

Liljana Gavrilovič kova si ekpertno konsultanti ko Etnografsko instituti SANU vakerga kaj si problemi o čhavorikane prandina thaj pharipa kova so ola vazdenalen si importantno bašo društveno thaj raštrakoro pučibe, kova so rodela angažmani ko sa o društvena akterija.

O rezultatija e rodlaripaske i direktorka taro Romano dzuvlano centro „Bibija“ Slavica Vasič vakerela kaj o pučibe taro čhavorikane prandina thaj o rano bijandipe na ingarela ko ulavdo interes e institucijenge, sar ko sastipaskoro, socijalno jali educiribaskoro nivo.

„O Podatke taro akaja pojava nane dovolno adaleja so kerela pharipe ko kreiribe javna politike ki akaja oblast, o iskustvo e Romane dzuvlane organizacijake si svedoko kaj o baro otpor e Romane khedinjake phandlo akale temaja thaj phandlipe e Romane khedinjake“ vakerga Vasič.

Oj vakerga kaj bukaja ko tereni e Romane dzuvlencar sikavela majšukar rezultatija ko vazdibe i svest, adaleja so o bilačhipa taro čhavorikane prandina bašo reproduktivno thaj mentalno sastipa e dzuvlake, numa thaj o mukiba jali iklojba taro educiribe sikavena tikno šajdipa bukarnipaske thaj ekonomsko zavisnost.

Rezultatija taro rodlaripe e čhavorikane prandinenge sikavgelen o UNICEF tari Srbija, Etnografsko instituti SANU thaj o Romano dzuvlano centro „Bibija“ te šaj ikalen ko dikhibe i praksa e čhavorikane prandinenge tari perspektiva e pripadnikonge tari Romani khedin, ki osnova taro nakhavdo iskustvo, baripa thaj stavija ko akava pučhiba.

O terensko rodlaripe sine kerdo ko 5 lokacije ki Srbija taro mart dzi ko juni 2017-to berš, ko dizja: Belgrad, Nevo Bečeju, Vranje, Pirot thaj Kragujevac.

 

 

 


Kjani IbraimDecember 8, 2017

1min473

Romano dueti lele avgo than ko šhow “X Factor” ki Hungarija.

Romano dueti

Romano gilajbaskoro dueti, Claudia thaj Ricco tari Slovačka lele avgo than ko šhow “X Factor” ki Hungarija.

“Šukrakeribaja lengere interpretacijake, amaro talentirimo dueti resla sukcesije piko paš ko piko dzi ko agor barabar e javere duetencar” havlarga Slovačko žurnalisti taro Topky.sk, dzi kote o Roma na garvge pi bari bah keda dzange kaj ola lele o avgo than.

Akava dueti lela than ko “X Factor” panda taro 2014-to berš keda panda tegani lele o dikhiba e publiciteteskoro thaj ko šhow gilage kova so sine emitujmo ki Češka thaj Slovačka thaj tegani lela o dujto than.

dikhen o video taro Romano dueti:

https://www.facebook.com/riccoesclaudia/videos/172988633289953/


Kjani IbraimDecember 8, 2017
unicef-rs-konferencija-24vakti-1.png

4min185

Institucionalizacija e Romane sastipaskere medijatorenge.

Institucionalizacija e Romane

Ko Belgrad, Srbija ikergape regionalno konferencija ki organizacija taro Ministeriumi bašo sastipe tari Republika Srbija thaj o UNICEF ko Belgrad ikerdi bašo institucionalizacija e Romane medijatorenge.

Ki  konferencija sine prezentirime o rezultatija bukjake, modelija taro organiziribe, finansiribe, havlariba thaj o educiriba e medijatorkenge ki Srbija thaj taro phuvja ko regioni, so ka anel ikerde rešenija bašo lengoro uključibe ko sistemi, sar thaj ko anglodzajbe o hali e Romane populacijake.

Ki konferencija lele than prstavnikija taro ministeriumija thaj nacionalno institucije tari Republika Srbija, prestavnikija tari relevantna institucije taro phuva kola si uspostavime o Romane sastipaskere medijatorke taro ex Ju phuvja thaj tari: Makedonija, Crna Gora, Slovačka, Romanija, Bugarija thaj sar o Romane medijatorke.

O ministeriumi bašo sastipe ko 2008-to vazdinga o proekti bašo sastipaskere medijatorke kova so uključinge pe ko UNICEF thaj Telenor te šaj den arka ki obuka e medijatorenge thaj protektiringe lenge kompjuterija thaj mobilna telefonija te šaj te barakerelpe o efikasno nivo e bukake thaj kerge sistemi bašo evidentiribe e uslugenge thaj pratibe o sastipaskoro statusi e Romane čhavenge thaj i familija.

O Romane sastipaskere medijatorke ange baro anglodzajbe ko dzivdipa e Romane familijenge, na samo so drastično vazdingape o pristapibe dzi ko sastipaskere usluge  thaj tiknargape o meriba e Romane čhavenge  ko Romane mahale , nego lengiri buti denga arka e Romane familijenge te ikeren thaj panda but javera lengere nijamija kova so preperena lenge.

Dzi akana denge arka preka ko 145.000 Romenge, kolendar 52.000 čhave isilen pristap bašo sastipaskere usluge te priminen naophodna vakcine, sekova čhavo te ovel le pro pedijator, sar thaj te bajrol o numero e khamnenge kova koristinena prenetalna thaj postantalna sastipaskere usluge. Adaleja so protektirinena sastipaskiri kniška thaj personalna dokumentija bašo Roma, a šukrakeribaja ko lengoro nivo bukake, dikhlo si thaj so barilo o hramoviba e Romane čhavenge ko siklane taro Romane mahale.

O Romane medijatorke ule jekhutno networko maškar olende thaj i Romani populacija thaj o sasto institucionalno sistemi.

O anglodzajbe ko hali e Romenge ko paluno periodi ki Srbija panda isi značajna disparitetija maškar o Romane čhava thaj o čhave taro javera populacije, o čhave kova so dzivdinena ko Romane mahale isilen dujputi pobari šajsarin te na dodzaren po 5-to bijando dive, adaleja so sekova 5-to čhavo ačhola ko baripe, a samo 30% olendar isilen adekvatno parvaribe jali hajbe, a sa o javer mukela pharipe ko lengoro razvibe.

I buti e sastipaskere medijatorkenge si jek taro dokazija bašo šajdipa kaj akala problemija si nakhle, pa lengiri institucionalizacija si taro kritično značaj.

O meniba ko iskustvo e phuvjencar taro regioni thaj o phuvja tari Europakiri unija ka anel te doreselpe i resarin pendzardi sar jek taro majimportantno ko drom e Europakere integracijake.

izvor:

http://www.unicef.rs/institucionalizacija-romskih-zdravstvenih-medijatorki/

 


Kjani IbraimDecember 6, 2017
senad-mu_i_-romano-akteri-24vakti-1.png

3min218

Senad Musič: Te ove sukcesivno sar Rom valjanela tuke te de 200% tutar.

Senad MusičSiniša Senad Musič  si avgo Rom kova so lela pursako ko Hrvatsko aktersko kotor , ko jek leskere partnerkaja thaj amalinaja, Sindirelo Bobarič.

Ov ko intervju bašo Romano portali UDAR vakerga bašo leskoro šhurakeribe thaj aktersko angažmani, baši phravdi diskriminacija bašo pursakija thaj ov so nakhla.

Ko pučibe sar šhurakerga leskiri dzivdipaskiri paramis?

„Sa šhurakerga ko 2013-to berš palo adaleja so dobingum buti ko Zagreb thaj jek manuš rodinga te bukjarnikerelma, numa keda šhunga kaj sium Rom pe kolegen pučla dali tane saste thaj kaj našti te bukjarnikerel Rome jali „CIGAN“ iako sinema majbuter šajdipa te khuvav ki adaja buti, numa palo adava ovava členi ko pobuter Romane khedipa thaj mo maribe bašo odova šhurakerela“ denga dzovapi Siniša Senad Musič.

Ko pučibe so kerena akana buti?

„ Akana bavinavaman e Romane nijamencar, kerava buti terne Romencar ki lengiri edukacija, prezidenti sium ko REF (Roma Education Fund) baši Hrvatska thaj prezidenti sium ko khedipe Teren Romengoro ko Zagreb kote so keraja buti ko pobuter proektija, kolendar jek taro proektija  sine thaj akava pursako kova so dobingumle“.

Ko pučibe tumen na sien profesionalno akteri, numa dobingen jek taro pobare akterska pursakija sar resargen dzi adava?

„Me but kerava buti e terne Romencar, uvek dobinava mejlija, a dzi kote jek puti dobingum mejli taro jek terno rajo Roman Nikolič kova so ov rodinga te javinenpe leske duj pripadnikija Romane bašo proekti kova so astarela thaj o glumibe. Ko avgo kotor ni jek taro terne na javingape, iako me but ker buti te šaj o javiba jali o havlariba te dikhen le so pobuter manuša, numa nijek olendar na kerga odova. I resarin e proekteske finansiringale i Diz Zagreb  thaj ko agor predložingum leske me koleška Sindirela Bobarič thaj man, te šaj ikljova e terne rajoske ko susret te agorkerel pi buti. Khugem andre ko odova bi dzandipaja kaj amenda ka nastapina anglo bare numeroskiri publika, thaj ka ovel amen kostimografija, dramaturgija thaj personi so ka sikavel amen scenska admija. Panda ko avgo ikljojbe o rajo Nikolič vakerga kaj ka la than thaj ka nastapina bašo pursako Hrvatsko glumibaske, kova so šaj vakerav taro avgo ikljojbe amen lelem la“ dzovapi denga o terno Rom Musič.

pobuter dikhen ko intervju ko linko:

http://www.portal-udar.net/sinisa-senad-music-da-bi-uspio-kao-rom-moras-dati-200-posto-sebe/


Kjani IbraimDecember 5, 2017
diz-berat-len-24vakti-1.png

1min211

Albania: 20 Romane familije dobinge arka sebepi o poplave ki diz Berat

Albania: 20 Romane familije dobinge arka

Palo bršima so vazdinge poplave ki Albanija, i komuna tari diz Berat denga arka 20 Romane familijenge sebepi so poplavinge palo ikljojbe e lenjakoro „Osumi“.

O dizjakorošherutno tari diz Berat, Petrit Sinaj vakerga kaj akava si samo avgo arka, thaj ka kerelpe buti ko saniribe e dromenge thaj e poplavenge.

I len „Osumi“ iklili tari pli kopana thaj astarga pobaro kotor tari diz, a majbuter sine astarde o thana kote so dzivdinena o pripadnikija tari Romani khedin.


Kjani IbraimDecember 5, 2017
nacionalno-soveti-sostanok-24vakti-1.png

2min243

Romano nacionalno konsili formirinena phuvjakoro barabarbutikeribe.

O formiribe Romano phuvjakoro barabarbutikeribe  ki Srbija ikergape sostanok ko ministeriumi bašo phuvjalipe, šumarstvo thaj vodostopanstvo kote so kerge lafi o prestavnikija taro Nacionalno konsili e Romane nacionalno minoriteteske  thaj e Raštrakoro sekretari Senad Mahmutovič.

Raštrakoro sekretari Senad Mahmutovič vakerga kaj ov personalno ka založinelpe ko formiriba phuvjakoro barbarbuti keribe kote ka oven uključime o Roma so kerena adaja buti phuvjalipaja (zemjodelstvo).

Ov vakerga kaj barabarbutni resarin isilen o Nacionalno konsuleja thaj o Ministeriumi adaleja so valjanela te kerel pe buti ko vadzibe o gndiba ko Romane pripadnikija khedipaja kova so ka kerel poloko hazrkeribe o buka phuvjalipaja thaj te arakhenpe ko kurko.

Teloprezidenti taro IO Dragan Ristič vakerga kaj o Nacionalno konsili  e Romane nacionalno minoriteteske  kaj si ozbilno strateško partneri ki Srbija thaj akaja institucija isila bari uloga ko ikeriba o resarina kova si hramome ko lejbe than ki Europakiri Unija.

Miloš Paunovič si presedniko ko IO Nacionalno konsili e Romane minoriteteske kova so vakerga kaj pobuter puti kergape lafi e potikne phuvjakere bukarnedejbaskere manušencar taro Južno kotor tari Srbija thaj več formiringe phuvjakere farme kova barabarbuti kerge e pripadnikoncar tari Romani khedin.

O prestavnikija taro Nacionalno konsili ko sostanok vakerge kaj taro Ministeriumi bašo phuvjalipe, šumarstvo, thaj vodostopanstvo udzarena arka ko formiribe e phuvjakiri barabarbuti.

izvor:

http://rominfomedia.rs/romski-nacionalni-savet-formirati-romske-poljoprivredne-zadruge/

 


Kjani IbraimDecember 4, 2017
romi-1-24vakti-1.jpg

6min412

Dali isi diksriminacija upral o Roma?, Bugarska vlastija vakerena NA.

O Roma si majbaro minoriteti ki Europa si diskriminirime thaj majmarginilizirime, majbuter ko siklane, numa thaj ko kurko taro trudo,dzi kote nesave Roma isilen šajdipe thaj kerena admija bašo ikljojbe taro čhorolipe thaj izoliribe, hramonela Dojčhe Vele.

Atanas Stojanov si jek taro dizutne ki Bugarija vakerela kaj leskiri familija nakhavela sine o masek 250 evroncar thaj kaj ko 16 berš prandingape.

„Me sium sine avgo rom so hramonguma ko univerziteti taro amaro komšiluko“ vakerga ov.

Akana ov isile 30 berš barilo ki jek mahala taro Severno kotor tari Bugarija, kova so ov avela tari familija so hazrkerena sine čhurika,numa adaja profesija tiknili thaj o dad oleskoro ulo mehaničari thaj traktoristi thaj nijek angleder tari leskiri familija na sinele učho educiribe.

Atanas Stojanov vakerela kaj ki Romani khedin si normalno te prandinenpe ko 14, 15 jali 16 berš, adaleja so pobuter taro leskere amala ni na agorkerge o fundamentalno educiribe.

Keda ov vizitirinela sine i siklana, ni jek na pakhandilo kaj ov ka dzal ponadari e educiribaja.

O Roma si majbaro minoriteti ki Europa, adaleja so ola dzivdinena ko pobuter Europakere phuvja thaj si diskriminirime dzivdipaja ko čhorolipe.

80% taro Roma si ikalde ko rizi taro čhorolipe but olendar dzivdinena sar ko geto, a lengere čhave studirirnena ko segregirime siklane.

Prema ki Europakiri komisija 60% taro Romane čhave ki Bugarija, Hungarija thaj Slovačka ko ple phuvja vizitirinena segregirime siklane thaj nanelen kontakt javere čhavencar.

Maškar ko sa adava Atanas Stojanov ulo sukcesivno, paš ko adava so but tikno khuvga ki prandin, šhurakerga te pratinel i volja ple jeriengiri „ Nikeda na dikhluma sar traktoristi, na deka našti kerav odova, numa mangljum te dzav anglal thaj te arakav buti ki administracija“ vakerela ov, adaleja so akana kerela buti ki diz Brisel ki biradzakiri organizacija bašo uključibe e Romen.

Bugarska vlastija vakerena kaj o Roma nane diskriminirime.

Olendar vakerena kaj ola nanelen problemi segregirime siklanencar kova so vakerga Zornica Rusinova telo ministerka baši baši trudo thaj socijalno politika.

„Ko disave gava isi panda nesave asavke siklane, sebepi o Romano naselenie, numa akana reformiringem o educiribaskoro sistemi . Ko siklane privlečinge thaj ubedinge pobuter taro 17,000 Romane čhaven. Amen ikeraja o finansiska thaj nesave slučhaevija thaj nudinajalenge hajbe, urajbe thaj pustikija“ dopherga Rusinova.

Ko sig vakti o vicepremieri Valeri Simeonov, kova si prezidenti e Nacionalno Konsileske baši integracija e etničko minoriteteske sine osudimo taro Bugarsko adalati bašo bilačhe lafija thaj vazdibe o mrzibe mujal o Roma, adaleja so ov vakerga kaj o Roma si arogantna thaj diva stvorenija, a lengere romnja si dzuvla instikteja taro dromeskere dzukela.

Ki akaja prilika i Zornica Rusinova vakerela „ Sa o Govrementija ki Europa mangena te protektirinen ple dizutnen, amen mangaja ko jek aghar te ikeramen, but si importantno amenge kaj o Bugarsko Govrementi nane diskriminatorsko govrementi, nane amen diskriminacija mujal o Roma ki Bugarija“.

Kova si o andruno problemi?

Ki Bugarija uvek isi bangariba kaj si diskriminirimo o Romano minoriteti, Europakiri politika ko phravdo opštestvo bangarela e Bugarija ko plo memorandumi, kaj jekhutno ka ruminel o Romane mahale, prema ko Instituti taro 2010-to dzi ko 2016-to berš o vlastija ki Bugarija ruminge pobuter taro 500 khera, kova so olendar 97% sine ko šherutnipe taro Roma.

Marginalizirime ki Romanija.

Karmen Tanase ko jekh aghar barilo ki segregirimi Romani mahala, khere kerela sine lafi Romane keda lakere jerije la ingargela ko avgo sikljojbaskoro dive, i sikavni irangala palal vakeribaja kaj ko klasi nane than bašo Romane čhave thaj vikinga e čhaven te aven palo odova.

„Keda irangem amen palal i sikavni več organiziringa ulavdo sikljobaskoro than jali učilnica ki javer zgrada podur 3 kilometrija, kote so amare sikavne sine javerčhane, na sine amen pustika thaj siem sine samo Roma maškar amende keraja sine lafi Romane“ Vakerela Karmen Tanase.

Palo odova Tanase manglja te šhurakerel e educiribaja thaj uli jekhutni Romani čhaj hramomi ko maškarsikljojbaskoro educiribe. Lakere jerije ikergela, a palo odova thaj diplomiringa, kova so paš ki lakiri univerzitetsko diploma palem naštine te arakhel peske  buti.

Prema ko podatke taro Europakiri agencija bašo fundamentalna manušikane nijamija 63% taro Roma ko berša taro 15 dzi ko 24 si bi bukjkere, na dzana ko educiribe thaj na dobinena stručno educiribe.

O Roma si majbaro minoriteti ki Europa, a si majtikne ko kurko taro trudo thaj si uvek predmeti e diskriminacijake.

Akana Karmen Tanase ka dzal avgo ki Budimpešta, pa palo odova thaj ko Brisel te šaj te kerel buti baši biradzakiri organizacija kova isila založbe bašo nijamija e Romenge.

izvor:

https://www.dnes.bg/obshtestvo/2017/12/03/ima-li-diskriminaciia-na-romite-bylgarskite-vlasti-kazvat-ne.361145

 

 


Kjani IbraimDecember 4, 2017
Konferencija-Roma-BiH-24vakti-1.png

6min302

Ikergape konferencija ki diz Saraevo ki Bosna thaj Hercegovina telo anav „Medijsko lejbe than e Romengoro ki BiH“ kote lele than o urednikija taro sotrin Javna servisija ki BiH, prestavnikija taro javna institucije, Romano biradzakoro sektori thaj javera.

Roma BiH

Resarin e konferencijake sine te dikhenpe o rezultatija taro lejbe than e Romengoro, thaj o Romane mediumija kerge pošukar mesaži baši pošukar praktikujbe.

Akaja konferencija organiziringela tari Mediumsko inicijativa, kova si legarutni  e proekteske kotar so formiringape o Romano portali UDAR.

Ko avgo kotor tari konferencija sine sikavde o rezultatija tari Dekada, kova si agorkerdi ki BiH, thaj si havlardo nevo proekti integracija Romenge 2020.

O resariba tari Dekada kerga lafi Želimir Lalič, kova si ko kotor bašo nijamija e minoriteteske anglo Ministeriumi bašo manušikane nijamija thaj našle manuša BiH, thaj vakerga kaj o šherutne problemija e Romengere si o kherutnipe, educiribe, bukjarnipe thaj satipaskoro protetktiribe kolencar arakhenape baro numero taro Roma ki BiH.

„Majbaro problemi si ko bukjarnipe, but taro sa adala nakhena preka ko programe bukjarnipaske, numa samo 1% ačhona uvek ko bukjarnipa“ vakerga Lalič.

Ko thavdipe e Dekadakoro taminirime si 700 kherutnipaskere edinke bašo Roma, numa Želimir Lalič dopherga kaj isi panda familije kova so nane lenge sigurno lengoro kherutnipaskoro pučibe.

Ko sastipaskoro protektiribe thaj osiguribe kerelape buti majhari, a keda keralape lafi bašo educiribe isi ulavdo Akciono plani thaj ki adaja baza kerela pe buti ko educiribe e Romengoro.

„Keda akate tumencar mangava te ulavav adava so si maj importantno, dali si kherutnipaskoro protektiribe, dali si sastipaskoro protektiribe, jali educiribe, so i te phenen sa valjanela thaj ka oven ko pravo“ dopherga Lalič.

Majbaro dikhibe sine iramo ki konferencija ki debata e prestavnikoncar taro javna servisija ki BiH, keda sine pučle soske nane Romani programa ko javna RTV servisija?

Kote so ki debata kerana sine lafi Draško Ignjatič kova si uredniko ki programa RTRS plus, Benjamin Butkovič uredniko ki BHT thaj Zvonimir Jukič kova si drektori e programake RTVFBiH.

O dzovapi olengoro si kaj falinena finansije, kadar thaj volja.

„Keda si ko pučibe FTV amen pheraja o program bašo sa o nacionalno minoritetija kova so thavdena po 1 saati ko radio, iako adava si hari, amen nane amen finansije adava te buvlara“ vakerga Zvonimir Jukič.

„Javno RTV servisi si šukar gndimo, numa amen siem konkurencija jek jekeske, adaleja so falinena pare baši adala buka“ vakerga Benjamin Butkovič.

Dzi kote o uredniko taro RTRS plus Draško Ignjatič vakerga kaj  lengiri programa produkciringa emisija bašo nacionalno minoritetija ki BiH, kova so emitujngape thaj ko BHT, numa sebepi o narešimo pučiba maškar o javna servisija, adaja emisija čhinavdili soske na sine pare baši lakiri produkcija.

Ko Radio RS isi emisija anavkerdi „Darhije“ jali Korenija kova si bašo nacionalna minoritetija, pobuter ikerelape bašo o Roma.

Sar o mediumija sikavena e Romen ki BiH, bašo adava vakerela sine Dalibor Tanič, uredniko ko Romano portali „UDAR“.

„Šhurakeribaja taro 2000-to berš o Roma ule trendi ko mediumija, isi predrasude thaj stereotipija kova so o mediumija pobuter vazdenala, a adava so panda taro paluno sine primimo ko opštestvo, Keda keraja lafi bašo nesave mediumija, čak keda kerelape lafi bašo tikne čhave jali pherde beršencar, ola karakteristično čhivena o pherdo anav thaj prezime thaj obavezno hramonelape tari savi nacionalnost si“ vakerga Tanič.

Ov dopherga kaj e Romenge hramonelape samo keda si Herdelezi thaj Sumnaleskoro dive e Romengoro.

„Keda hramonenape šukar buka da bašo Roma, ki paluni slika uvek isi baš trito javer slika, a na taro adava bašo so kerelape lafi sar exemlo uvek isi slike taro melalipa thaj mukle čhave kova rodena diso ko gjubrija“ vakerga Mujo Fafulič kova si prezidenti ko Centro baši ikeriba e Romen anavkerdo „Romalen“ tari diz Kaknja.

Akaja konferencija sine ikerdi taro Portali UDAR thaj leskere rezultatija dzi akana thaj planija bašo avutno buti keribe, kote so o portali šhurakerga bukaja angleder nekobor masekija thaj aktivno havlarela bašo problemija thaj sukcesije e Romenge tari sasti BiH, o žurnalistija taro akava portali si taro pobuter dizja ki BiH thaj havlarena bašo hali e Romane khedinjakoro.

„Šukrakerava e portaleske UDAR, kova gndinga akava mehanizam bašo mariba mujal diskriminacija“ vakerga Dervo Sejdič.

Aktiviska Aldijana Musli bašo dzuvlano networko „Uspjeh“ havlarga kaj o biradzakere organizacije thaj i sati Romani populacija thaj o mediumija valjanena te keren pošukar barabarbuti keribe ki komunikacija.

O phadnlo lafi tari konferencija sine te kerelpe pakhajbe maškar i Romani populacija thaj o mediumija, adaleja so o mediumija valjanena intenzivno te keren buti ko havlaribe e Romane populacijake, kova si fundamentalno gndiba e Romane portaleske Udar.

izvor:

http://www.portal-udar.net/medijska-neprisutnost-roma-romkinja-u-bih/



Bašo Amenge


Grupa taro terne Roma intelektualcija, novinarija, web dizajnerija, tehničarija, montažerija thaj javer personali savo so isilen baro iskustvo ki piri buti rodingje te keren nesto nevo ko mediumsko internet than ki Makedonija. Palo beshiba ko sostanok taro timi taro 24vakti.mk angjape decija kaj ko akava momenti falinela jek romano web tv portali savo ka nudinel pravilno, kvalitetno, informacija baši o Roma. Adaleske formiringape o www.24vakti.mk  ko adava sostanok čivgjem akala celija thaj pričine soske te formirina o jekutno romano web tv portali 24vakti.mk

24Vakti © Copyright 2015 – 2017, Sa o nijamija si protektirime